PERO IVANA MALAVAŠIČA JE ZASTALO

Te dni se je poslovil eden najbolj znanih ljudskih umetnikov Ivan Malavašič iz Podlipe pri Vrhniki. Rojen je bil leta 1927 na obrobju podlipske doline v Rovtah. Bil je najstarejši otrok v družini. Šolo je obiskoval v Podlipi in se leta 1950 poročil in si prav tu ustvaril dom in družino.  Zaposlen je bil v Industriji usnja Vrhnika in že zgodaj začel pisati in objavljati kratke zgodbe in črtice v glasilu Usnjar, kasneje tudi v Kmečkem glasu, Ognjišču in Družini. Po upokojitvi je začel s pisanjem daljših besedil, povesti in romanov.  Gre za del o preprostem slovenskem človeku, tako reko slike slovenske duše. Napisal je kar 120 romanov in povesti ter okrog 130 črtic.
Prav tako se je od mladih nog posvečal slikarstvu, kot samorastnik se je v tej dejavnosti tudi izobraževal. Ustvaril je veliko del, s katerimi se je predstavljal na skupinskih in samostojnih razstavah. Najbolj pa je znan pa je kot pesnik, predvsem kot pisec besedil za narodnozabavno glasbo. Prva njegova pesem v tej zvrsti je bila Domači pasici, ki jo je uglasbil Lojze Slak, kasneje pa se jih je zvrstilo več kot tisoč.  Izdal je tudi zbirko Pesmi iz Podlipe, v kateri so objavljene izbrane pesmi, ki so postale uspešnice priznanih narodnozabavnih ansamblov.
Poleg pisanja in slikanja se je Ivan Malavašič ukvarjal tudi z ljudsko igro, pritrkovanjem in drugih umetnostih. Bil je član Društva slovenskih pisateljev in bil zelo cenjen med tistimi, ki skrbijo za ohranjanje ljudske umetnosti. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim je bil tudi častni občan Občine Vrhnika.
Naj omenimo še, da je bil Ivan Malavašič tudi pogosti gost našega programa, poslušalcem bo ostal v spominu kot preprost, a izjemno duhovit sogovornik. Ivan Malavašič bo ostal velik človek v zgodovini Slovenije. 

Na sliki: Ivan Malavašič v novoletni oddaji z našo sodelavko Karmen Strel

Ivan Seljak

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.