ALDO KUMAR NAGRAJENEC PREÅ ERNOVEGA SKLADA

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so na predvečer slovenskega kulturnega praznika podelili letošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Prešernovo nagrado sta prejela plesalka Mateja Rebolj in slikar Kostja Gatnik, skladatelj Aldo Kumar, sicer doma s Travnika na Cerkljanskem, pa je bil med šestimi dobitniki nagrade Prešernovega sklada.

Ljubezen in navdih do glasbe je skladatelj Kumar zarana črpal iz ljudske pesmi in zborovskega petja pa tudi skozi bogato in doživeto posredovano umetniško izkušnjo svojega srednješolskega učitelja glasbe Maksa Pirnika. Po študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študiral kompozicijo pri profesorju Alojzu Srebotnjaku, se je izpopolnjeval pri mojstrih poljske avantgarde. Za razliko od vrste stanovskih kolegov Kumarjevega ustvarjalnega sveta nikoli niso obrzdale kake šole, slogi ali zvrsti. "Kumar je eden redkih slovenskih skladateljev, ki jim čas prinaša vedno širšo paleto zanimanja: za različne sloge, zvrsti in žanre. V najbolj žlahtnem pomenu besede Kumar razvija klasično umetniško tradicijo z izjemnim občutkom za sodobne funkcije glasbe: kot čiste umetnosti na koncertnem odru, kot pomemben gledališki medij in tudi kot ključne prvine filmske umetnosti," je v utemeljitvi k nagradi zapisal dr. Leon Stefanija.

Skladateljski opus Alda Kumra, ki je najpogosteje izvajan slovenski skladatelj, obsega zborovsko, solistično, komorno, vokalno-instrumentalno, scensko in filmsko glasbo. Stalno sodeluje z različnimi uveljavljenimi slovenskimi in tujimi dirigenti. Kumarjeve kompozicije so bile izvedene na mnogih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Najodmevnejše je bilo gostovanje Slovenske filharmonije v Sankt Petersburgu z glasbo za orkester in orgle Strastra septembra 2002. Njegove kompozicije so posnete na številnih kompilacijah in treh avtorskih ploščah: Na struni Merkurja, Aldo Kumar (Musica Slovenica) in Strastra. Na področju gledališča sodeluje z vsemi slovenskimi gledališkimi hišami ter s slovenskim gledališčem v Trstu in z dunajskim gledališčem.
Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim Zlato ptico (1984), Pirnatovo nagrado (1980), nagrado Sterijevega pozorja za scensko glasbo (1987), prvo nagrado za filmsko glasbo na mednarodnem filmskem festivalu Montagna v Trentu, Borštnikovo nagrado za gledališko glasbo in druga priznanja.

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.