ŽELODCI IN DIVJE BABE

Združenje proizvajalcev Å ebreljskega želodca je tudi letos povabilo izdelovalce te zaščitene mesne jedi z geografskim poreklom na ocenjevanje. Podobno število vzorcev kot na lanskem ocenjevanju je tudi tokrat dokazalo, da kakovost izdelkov ohranja visoko raven, saj je bila povprečna ocena med 17 in 18 točkami. Komisija, ki so jo sestavljali Mateja Leva, Andrejka Kavs, Drago Polak in Bogo Fatur je dvema izdelkoma podelilo 19 točk. Na ocenjevanje v Lovskem domu Lasce sta ju prinesla Andrej Tušar in Ivan Podobnik. Izven konkurence pa so ocenili tudi salamo Martina Rjavca, ki je prav tako osvojila 19 točk. Po besedah predsednika združenja pridelovalce Å tefana Lapanja združenje tik pred tem, da poleg domačega certifikata izdelek dobi še bruseljski enakovredni dokument. S tem bo zaključeno dolgoletno prizadevanje, da bo ta tradicionalen suhomesnati izdelek postavljen ob bok najbolj znanim svetovnim imenom. Seveda pa manjka še glavno. Kljub izjemno povečanim količinam po kmetijah in solidnim tržnim cenam želodca praktično brez rezervacije v času zorenja izdelka ni mogoče kupiti.

Upati je, da se zgodba ne bo iztekla brez kakovostnega epiloga, podobna, kot se odvija na drugi strani šebreljske planote. Za najdišče najstarejšega glasbenega instrumenta, neandertalčeve piščali, v tem času obstaja izjemno veliko zanimanje, prav lahko pa se zgodi, da bodo turisti v svet ponesli negativne vtise. Nekaj tisočakov, s katerimi bi postavili prepotrebne sanitarije, domačini nimajo na voljo, niso jih našli v občinskem proračunu, niti kje drugje. Da polna usta besed in prazna malha ne dajeta rezultatov, pa so verjetno vedeli že tisti, ki so vrtali luknje v medvedjo kost.

Ivan Seljak

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.