120 LET ZAKLADNIC SPOMINOV

Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki ima eno od svojih organizacijskih enot tudi v Idriji, v letošnjem letu praznuje 120 let tradicije svojega delovanja. Njegovi začetki segajo v konec 19. stoletje, ko se je tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar odločil urediti dotlej zelo zanemarjen in neurejen arhiv mesta Ljubljana. Zato je uvedel delovno mesto mestnega arhivarja in nanj sprejel znanega pesnika in duhovnika Antona Aškerca, ki velja za prvega poklicnega arhivarja na Slovenskem.

Aškerc je začel z delom 15. julija 1898, zato Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je nastal iz ljubljanskega mestnega arhiva, tega dne praznuje svoj rojstni dan.
Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) je danes največji slovenski regionalni arhiv. Deluje na območju nekdanje Kranjske – torej današnje osrednje Slovenije od Jesenic do Metlike. Ima pet organizacijskih enot s sedeži v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Škofji Loki in Idriji in hrani skupno več kot 15 tekočih kilometrov arhivskega gradiva. V arhivskih depojih so varno shranjene zgodovinsko pomembne listine, različno spisovno gradivo, razglednice, fotografije, načrti, avdio-vizualno gradivo, elektronsko gradivo in drugo. Gre za gradivo z vseh področij človekovega ustvarjanja - uprave, pravosodja, šolstva, zdravstva, gospodarstva, kulture in zasebnega gradiva - od 14. stoletja pa vse do danes.

ZAL bo jubilejno leto obeležil z več dogodki skozi vse leto. Praznovanje so začeli včeraj s projekcijo treh arhivskih kratkih izobraževalnih filmov v Slovenski kinoteki, eden osrednjih dogodkov pa se bo zgodil 9. junija, ko vsi arhivi praznujejo mednarodni arhivski dan. Tega dne bo v vseh petih enotah ZAL, tudi v idrijski, potekal dan odprtih vrat, ko bodo arhivisti predstavili javnosti del svoje dejavnosti. Glavni dogodek v jubilejnem letu pa se bo sredi oktobra odvil v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani, ko bo odprta arhivska razstava o prelomnem letu 1918. Razstava je timsko delo arhivistk iz vseh petih enot ZAL, tudi idrijske, ki jo vodi Mira Hodnik.



Metka Rupnik
Foto: Prva stran Resolucije idrijskih rudarjev (1901), napisana po dolgem, neuspešnem boju za svoje pravice z rudniško upravo in ministrstvom na Dunaju (vir: ZAL, enota Idrija)
 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.