NOVOLETNO SREČANJE SLOVENCEV IZ VIDEMSKE POKRAJINE IN POSOČJA

V Kobaridu je včeraj potekalo 48. novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja.

V sklopu srečanja je najprej potekala okrogla miza na temo demografije na obeh straneh nekdanje meje. Zdravko Likar je predstavil podatke, ki kažejo, da se je število prebivalcev na območju treh posoških občin iz 32 tisoč, kolikor so jih zabeležili leta 1921, zmanjšalo na dobrih 18 tisoč, kot kažejo podatki iz leta 2017.

Še bolj drastično zmanjšanje prebivalstva pa se kaže v Benečiji. Kot je poudaril Riccardo Ruttar, je bilo leta 1921 na območju od Nadiških dolin, Terske in Kanalske doline ter Rezije zabeleženih dobrih 28 tisoč prebivalcev, danes pa jih ti gorski predeli zamejstva štejejo le še dobrih 7600, kar pomeni skoraj 70 odstotni upad v zadnjih sto letih.

V diskusiji, katere se je udeležil tudi minister Gorazd Žmavc, v kateri so sodelovali predvsem župani z obeh strani in predstavniki zamejskih slovenskih organizacij, je bila izpostavljena potreba po bolj usklajenem in povezanem delu obeh strani. Na koncu so bili oblikovani tudi sklepi, ki predvidevajo, da bi se obe strani v bodoče zavzemali za ohranjanje izobraževalnih institucij, uradov in izpostav, razvoj povezav in različnih oblik mobilnosti, zagotavljanje širokopasovne povezave, spodbujanje kulturnega ustvarjanja, razvojnih projektov za mlade, dodatne podpore države razvojnim projektom, vzpodbude države pri urejanju komunalne infrastrukture ter spodbud za delodajalce. Prav tako pa bo oblikovana tudi skupina, ki bo pregledala dosedanje projekte povezovanja obeh strani, ki so bili že zasnovani, a zaradi stalno spreminjajočih se političnih razmer v Italiji nikoli dokončani.

Po okroglo mizi je sledila proslava v Kulturnem domu Kobarid. Slavnostni govornik, predsednik DZ Milan Brglez, je poudaril, da na teh srečanjih ne gre le za srečanje prijateljev in znancev ali za srečanje posameznikov, ki sčasoma postanejo prijatelji in znanci, ampak "tudi za srečanje, ki krepi nacionalno zavest ter pripadnost Sloveniji in slovenstvu, ter srečanje, na katerem so iskreno dobrodošli vsi, ki se čutijo prijatelji Slovenije in Slovencev, saj vedo, da jih ta mala, a trdna skupnost ne ogroža in niti ne želi ogrožati, temveč lahko le bogati".

Poudaril je tudi, da si želi ohranjanja življenja v Posočju in Benečiji ter vztrajanju mladih v domačih krajih. "Ob tem si upam trditi, da prihodnost v teh dolinah vidijo tudi zato, ker niso več tako obremenjeni s preteklostjo in razdvajanjem, kot so bile naše generacije. In tako je prav. Prihodnost se ne sme graditi na zgodovinskih zamerah, prav pa je, da zgodovine ne pozabljamo."

Podeljena so bila tudi Gujonova priznanja. Letos so jih prejeli folklorna skupina Val Rezija za negovanje rezijanske kulture in izročila, Zveza slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine - Slovenci po svetu za nesebično pomoč Beneškim izseljencem in njihovim potomcem ter Zdravko Likar za dolgoletno vzdrževanje stikov in organizacijo srečanja.

Kulturni program pa so pripravili pevci skupine Fajna Banda iz Benečije, Oktet Simon Gregorčič, skupina Rezianab sasiedi, svojo poezijo sta prebirali Antonella Bukovac in Silvana Paletti, večer pa so dopolnile tudi pesmi lani preminulih Viljema Černa in Brune Dorbolo, ter pesmi članov društva NIT Mile Uršič in Bogdana Trohe.

Matej Kavčič

(STA)

Na fotografiji: letošnji prejemniki Gujonovih priznanj v družbi predsednika Državnega zbora Milana Brgleza, evropske poslanke Patricije Šulin, poslanca Danijela Krivca in podpredsednika Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igorja Gabrovca. (Foto: Nataša Hvala Ivančič)

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.