RAZISKOVALNI PODVODNI ROBOT KMALU V IDRIJSKEM RUDNIKU

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija sodeluje v mednarodnem projektu UNEXMIN evropskega programa Obzorje 2020, v okviru katerega je bil izdelan podvodni robot, ki bo zbiral pomembne podatke iz opuščenih, z vodo zalitih in ljudem nedostopnih delov evropskih rudnikov. Eno od pilotnih območij, kjer bo robot letos preizkušen, je tudi rudnik živega srebra Idrija.

Številni evropski rudniki so dandanes zaprti in zaliti z vodo, zato je zbiranje geoloških in drugih informacij onemogočeno, raziskovanje z uporabo konvencionalnih metod zelo drago, z uporabo daljinsko vodenih strojev zaradi različnih ovir v rovih pa nemogoče.

V okviru projekta UNEXMIN so partnerji razvili avtonomnega podvodnega raziskovalnega robota kroglaste oblike, ki, opremljen s senzorji in drugimi instrumenti, lahko raziskuje zalite oziroma človeku nedostopne dele rudnikov celo do globine okoli 500 metrov, bistveno globlje torej kot potapljači.

Eno od pilotnih območij, kamor bodo v prvi polovici septembra letos potopili podvodnega raziskovalnega robota, je idrijski rudnik živega srebra, ostala pa so: rudnik urana v Urgerici na Portugalskem, rudnik kremena v Kaatiali na Finskem in rudnik bakra Deep Action iz Velike Britanije. V projektu sodelujejo tudi ugledne univerze, inštituti, ustanove s področja rudarstva in geologije iz Madžarske, Finske, Španije, Portugalske, Velike Britanije, Francije in Slovenije.

Robot je že dokončan in so ga pred kratkim prvič preizkusili v opuščenem, odprtem in z vodo zalitem kopu finskega rudnika kremena v Kaatiali (kot kaže fotografija), med 9. do 21. septembrom pa bodo robota pod budnim očesom okoli 20 strokovnjakov iz različnih držav, ki sodelujejo v projektu, testirali z večkratnim potopom v črpališče jaška Borba v potopljenem delu idrijskega rudnika, kjer so okoliščine povsem drugačne. Tatjana Dizdarevič, direktorica Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija.

izjava Tatjana Dizdarevič

Ker robota ni mogoče kar prenesti s 3. na 9. obzorje, kjer je nivo črpališča, ga bodo v potopljeno globino spustili z vitlom, zavarovanega s posebno kletko, ki jo že izdelujejo na Finskem, da se  občutljivi senzorji, kamere, pogonski sistemi, s katerimi je opremljen, ne bi poškodovali. Robot je avtonomen in bi se moral sam rešiti iz nepredvidenih situacij v črpališču, ker pa so v potopljenem delu jaška še vedno vodilnice in prečniki, pričakujejo, da bo pri gibanju naletel na nekaj težav. Če bi izgubil stik z upravljavcem na površini, bo robota poiskal potapljač državne ekipe tehničnih potapljačev.

Podatke, ki jih bo robot uspel zbrati v potopljenem delu rudnika, bodo primerjali s podatki, ki jih Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija že sicer mesečno pridobiva v okviru rednega monitoringa rudnika. 

Foto: UNEXMIN
 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.