OD MAJA DALJE MORAJO PROJEKTANTI UPOŠTEVATI NOVO KARTO POTRESNE OGROŽENOSTI

Od 1. maja morajo projektanti pri projektiranju stavb upoštevati novo karto potresne ogroženosti, ki je z letošnjim majem dokončno nadomestila doslej veljavno, več kot 20 let staro karto potresne ogroženosti. Tudi nova karta, ki je bila izdelana na podlagi najnovejše metodologije in tehnologije, izkazuje, da največja potresna nevarnost ostaja na območju Bovca in na območju Brežic, pa tudi na območju okrog Idrije.

V letu 2021 je agencija za okolje skupaj z Geološkim zavodom Slovenije uspešno zaključila večletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije. Najpomembnejši rezultat je karta potresne nevarnosti Slovenije, ki prikazuje pospešek tal ob potresih. Ta karta je kot sestavni del zakonodaje v veljavi sicer že od 1. maja 2022, a je do letošnjega maja še trajalo prehodno obdobje, ko je veljala tudi stara karta, stara že več kot 20 let. Največja potresna ogroženost je v pasu od Bovca do Brežic, pa tudi na območju okrog Idrije, kjer poteka znani Idrijski prelom in se je po dosedanjih podatkih zgodil najmočnejši potres na Slovenskem.

Projektni pospešek tal doseže največjo vrednost na meji z Italijo zahodno od Bovca, kar je povezano z veliko potresno aktivnostjo bližnje Furlanije. Visoka potresna ogroženost na vzhodnem delu Slovenije je okrog Brežic, kjer se v Sloveniji zgodi največ zmernih potresov, ki že lahko povzročijo manjše poškodbe. Med nevarna območja spada tudi Ljubljana z okolico, ki je najbolj ogrožena zaradi velike gostote naseljenosti in tudi starejših stavb.

Strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije so v preteklih 20 letih pridobili številne nove seizmološke in geološko-tektonske podatke in modele. Nova karta potresne nevarnosti Slovenije je izdelana po sodobnem postopku in temelji na najnovejših podatkih in spoznanjih seizmologije in geologije. Pri pripravi nove karte so med drugim uporabili nov model pojemanja pospeška tal, ki temelji na najnovejših spoznanjih in je bil razvit za izračun nove evropske karte potresne nevarnosti. Parametri so posebej prilagojeni razmeram v Sloveniji. Ocenjevanje potresne nevarnosti je v preteklosti temeljilo skoraj izključno na potresni zgodovini oziroma katalogu potresov za določeno območje. Prvič doslej so v izračunu slovenske karte upoštevali možnost nastanka močnejših potresov na aktivnih prelomih, ki so jih opredelili strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije. 

Metka Rupnik

Foto: GZS

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.