ČUKI NAM POŠILJAJO "TIŠLARSKI POZDRAV"

To ni zgodba o mizarjih. To je zgodba dekleta, s katero se lahko poistoveti praktično vsak izmed nas, ki je kadarkoli opremljal ali prenavljal stanovanje.  Zgodba dekleta, ki ga čaka in čaka. Le koga? Fanta? Ne, obrtnika. Mizarja. »Princa na belem konju lažje jaz z dobim« pravi.

Mizarji pa odgovarjajo »Mi, mizarji, res smo carji!« in »Kdor je dober, se ga čaka!«. Pa še res je. Čuki pa ne bi bili Čuki, če se ne bi tudi malce pošalili. Saj poznamo tisto, ko mizar naroči 5 »pirov«. No, prav tak je tudi »Tišlarski pozdrav«. To pa je tudi zgodba o deficitarnih poklicih, ki jih pri nas zadnja leta še kako primanjkuje. In mizarji so prav gotovo med njimi.

In kaj imajo Čuki z mizarji? Harmonikar Matjaž Končan in pevec Jernej Tozon sta po izobrazbi mizarja. Matjaž je obiskoval srednjo Lesarsko šolo na Aškerčevi v Ljubljani, Jernej pa v Škofji Loki. Matjažu to znanje še danes pride prav pri izdelavi harmonik. Tudi oče Čuka Mihe Novaka je mizar, oče Jožeta Potrebuješa pa kolar. In še to - Jožetov zavetnik je Jožef delavec, ki je bil prav tako mizar.

In kdo je dekle, ki poje to pesem s Čuki? To je Eva, enaindvajsetletna hčerka Jožeta Potrebuješa, sicer pridna študentka ekonomije, športnica in plesna animatorka, ki na nastopih Čukov poskrbi za animacijo najmlajših, s Čuki pa na odru včasih tudi kakšno zapoje. 

https://www.youtube.com/watch?v=K54-GKujj9w