ZA VEDNO JE UTIHNIL GLAS METODA BAJTA-METKOTA

Po težki bolezni je včeraj za vedno utihnil glas Metoda Bajta- Metkota, častnega občana občine Kobarid, zborovodje, skladatelja in ljudskega godca.

Rodil se je na Libušnjem v številni kmečki družini s sedmimi otroki kot najmlajši otrok skupaj z bratom dvojčkom Cirilom, znanim primorskim duhovnikom. Prve korake v svet glasbe je naredil v bližnji domači cerkvi kot organist, teoretično glasbeno znanje pa je pridobival pri pokojnemu župniku Francu Droletu. Po končanem osnovnošolskem izobraževanju je na željo staršev ostal doma na kmetiji, a se je kmalu zaposlil v tovarni TIK Kobarid, kjer se je ob delu izobraževal in se izšolal za orodjarja. Bil je natančen, vesten, ustvarjalen in izredno talentiran za reševanje tehnoloških problemov in izboljšav, kar so prepoznali tudi njegovi nadrejeni, zato je svojo poklicno pot nadaljeval kot inovator. Skupaj s sodelavci je razvil avtomatsko izdelavo kirurških igel in razvijal naprave ter stroje za povečanje produktivnosti proizvodnje.

Vloga zborovodje mu je bila najprej zaupana pri mešanem cerkvenem zboru na Libušnjem, ki ga je vodil 12 let. Skupaj z bratom Cirilom in s skupino bogoslovcev je bil med ustanovitelji vokalno instrumentalne skupine Klicarji, ki je med prvimi izvajala ritmično cerkveno glasbo. Leta 1967 je osnoval kvintet Planinski raj in z njim posnel 12 skladb za Radio Koper, več let je pel v moškem pevskem zboru TIK Kobarid, leta 1977 pa je ustanovil Oktet Simon Gregorčič, ki ga je vodil 32 let,  prepeval pa polnih 40 let. Pod njegovim vodstvom je oktet dosegel visoko kakovostno raven. Kulturni duh Posočja in Goriškega slavčka je v vseh teh letih ponesel po domovini, v vse sosednje države, republike nekdanje Jugoslavije, pa tudi v Nemčijo, Francijo, Združene države Amerike, Kanado in na zadnje na Češko. 

Bajt je od leta 1991 do letos vodil tudi Moški pevski zbor Poljubinj, najštevilčnejši moški zbor v Posočju. Leta 2006 je ob 100-letnici Gregorčičeve smrti v Cankarjevem domu dirigiral sto članskemu združenemu Moškemu pevskemu zboru Zgornjega Posočja.

 
Pomemben je njegov skladateljski opus z več kot 40 priredbami, predelavami in avtorskimi skladbami, večinoma za moški zbor. 

Kot tenorist in harmonikar je sodeloval v Glasbeni skupini Dednina, ki se je posvečala ljudskemu izročilu. Skupaj z Glasbenonarodopisnim inštitutom je v življenje obudil številne ljudske pesmi, največ iz Posočja in Benečije. Kot harmonikar je bil dejaven tudi v Folklorni skupini Razor, nazadnje pa je osnoval še manjšo skupino ljudskih pevcev Kamnci.

Nepogrešljiv del njegove zapuščine ostaja bogata glasbena produkcija. Deloval je kot tonski mojster, snemalec, montažer, glasbeni producent ali kar vse obenem. Sodeloval je pri snemanjih in izdaji dveh kaset, ene videokasete ter petih zgoščenk Okteta Simon Gregorčič in Vokalne skupine Dednina. 

Z znanjem, zgledom in zagnanostjo za petje je navdušil ter vzgojil številne pevce, ki nadaljujejo in razvijajo zborovsko tradicijo v Posočju.

Lani je prejel naziv Častnega občana Občine Kobarid in Srebrni znak Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Čeprav je Metkotov glas utihnil, pa bo ostal zabeležen na številnih posnetkih, njegov duh bo živel v njegovih skladbah, po katerih bodo segali pevski zbori in v spominih vseh, ki so vsa ta leta z njim delili nepozabne trenutke na glasbenih odrih.  

Matej Kavčič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.