CERKLJANI PREMALO CENIJO (POZNAJO) ZNAMENITEGA LETALCA IN IZUMITELJA

Danes dopoldne smo veliko govorili o Edvardu Rusijanu, znamenitemu pionirju letalstva, komur bo namenjena tudi današnja prireditev s preletom pod Solkanskim mostom.

Škoda pa je, da Cerkljani premalo izpostavljajo svojega znamenitega letalca „Firbarjevega“ Vilka Peternelja, ki se je rodil leto dni pred Rusijanom, torej leta 1885.

Leta 1910 je vstopil v pilotsko šolo pri letalski tovarni Rumpler v Berlinu, po nekaterih  podatkih naj bi se začel šolati za pilota leta 1912. S šolanjem si je pridobil izpit za vožnjo motornega letala.

Najbolj pa je zanimiva cerkljanska zgodba. Pozimi  Leta 1912 je Vilko Peternelj izdelal svoje brezmotorno letalo, ki ga je sestavljal dlje časa, ko se je iz tujine vračal domov. Zamislil si je preprosto  jadralno enokrilno letalo z enim sedežem, a žal s premajhno površino kril. S konjsko vprego so na saneh pripeljali letalo na Lajše nad Cerknim, prav na vrh hriba,  kjer je danes točka oddajnikov. Tam je bil po njegovem mnenju primeren teren: za vzlet: sprva zelo strm za zalet, nato položnejši za pristanek.

Peternelj je napovedal dan in uro, ko naj bi letel in tedaj so se vsi Cerkljani ozirali v nebo,  a poleta niso pričakali. Letalo je bilo postavljeno na smučke, da bi zdrselo po snegu.  Po več poskusih se je naposled letalo odlepilo od zasneženega pobočja in strmo padalo več metrov globoko, toda ni ga bilo mogoče zanesljivo upravljati, zato je  pristalo v grmovju. Vilko se ni poškodoval, kar pa je ostalo od letala je prepustil otrokom, da so razbitino uporabili za igre.

Kasneje je bil Vilko zelo dober pilot motornih letal in sodeloval je tudi v mnogih bitkah v 1. svetovni vojni. Vozil je tudi Generala Maistra  -  prihodnjo soboto bo minilo natanko 100 let, ko je znamenitega borca za severno mejo popeljal  iz Dobrle vasi v Velikovec, Borovlje, Loče in nazaj v Dobrlo vas.

In le še en podatek, na katerega bi bili lahko ponosni vsi Slovenci: pred 90 leti, leta 1929 je Firbarjev Vilko uveljavil svoj izum sinhronega menjalnika za motorna vozila. Po tem izumu  so ga vabili v ZDA, a je ostal v Evropi in se še posvečal letalstvu. Umrl je leta 1941. 

Ivan Seljak (vir: dr. Sandi Sitar; Letalstvo in Slovenci)

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.