OBČNI ZBOR DRUŠTVA BAŠKA DEDIŠČINA TOKRAT ŽE PETNAJSTIČ

 Že 15. občni zbor Društva Baška dediščina preteklo soboto je pokazal, da so v letu 2019 njegovo pot tlakovali številni dogodki in produkti, zastavljeni v planu dela. Nadgrajevala so jo številna povezovanja, vključevanja in sodelovanja z ustanovami in strokovnimi združenji v Posočju in izven njega, katerih delovanje je povezano s cilji društva. 

Društvo je izpostavilo aktivnosti pri pripravi nove strategije razvoja in trženja turizma v Dolini Soče, sodelovanje s Tolminskim muzejem pri ohranjanju industrijske dediščine, s Slovenskim filmskim centrom pri promociji filmske dediščine, z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika pri podpisu konzorcijske pogodbe Partnerstva za ohranjanje in oživljanje dediščine obrambnega sistema Claustra, z Društvom za ohranjanje dediščine Aleksandrink, ki mu je predalo častno nalogo odkrivanja zgodb Aleksandrink s Tolminske, domačimi krajevnimi skupnostmi in društvi ter z Osnovno šolo Simona Kosa Podbrdo.

Rdeča nit večine od sedmih tradicionalnih prireditev je bila 100. obletnica rojstva Franceta Štiglica. Skupaj s Turistično zvezo Gornjega Posočja je društvo na območju svojega delovanja soorganiziralo tradicionalno srečanje društev zveze ter gostincev in sobodajalcev Baške grape. V okviru zgodb o življenju Graparjev je ustvarilo nove turistične produkte: info table o Hudajužni in Oblokah in o Rudiju Bašlju in video Pranje perila po starem. S partnerji je izvajalo projekt Mrouce cajta in pristopilo k pridobitvi kandidature gornjega dela Baške grape za Gorniško vas. Vzdrževalo, nadgrajevalo in promoviralo je tematsko pot Na svoji zemlji in objekte tehniške dediščine. Promocija je tekla v medijih in na petih sejmih in festivalih izven območja delovanja. Vse to je doseglo izključno s prostovoljnim delom članov, ki jih vodi prepričanje, da ideje brez realizacije ostanejo le ideje.

V letu 2020 bo tradicionalnim prireditvam, katerih program bodo obarvale obletnice rojstva in smrti Franceta Bevka, Cirila Kosmača, Ivana Kokošarja in Vena Pilona, dodalo še zaključno Mrouce cajta. Vzpostavilo bo stalno etnološko razstavo. Kot nova sekcija bodo društvo bogatile ljudske pevke Kariške čečje.

Olga Zgaga

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.