POSLOVIL SE JE ANTON SVETLIČIČ

Anton Svetličič, Idrijčanom poznan kot Toni - Mostičer, se je leta 1933 rodil pri Mostičerju v Mokraški vasi. Po končani osnovni šoli v Spodnji Idriji, šolanju na idrijski gimnaziji in na srednji tehnični šoli v Ljubljani se je vpisal na vojaško letalsko gimnazijo v Mostarju, študiral pa v Titogradu in Puli. Po uspešnem zaključku letalske akademije leta 1956 je napredoval v čin podporočnika ter kot pilot inštruktor in pilot komandir služboval na vojaških letališčih v Zagrebu in Puli. Kot vojni pilot je letel z različnimi vojaškimi letali, najraje pa z bombnikom z vzdevkom "Thunderjet" (na sliki).

V želji po vstopu v civilno letalstvo se je leta 1963 demobiliziral in zaposlil najprej kot mizar, zatem pa kot pilot pri podjetju Slovenijales. V Afriki, kamor se je preselila tudi njegova družina, je med leti 1972 in 1977 za potrebe podjetja in takratne Jugoslavije opravljal medkrajevne letalske prevoze ljudi in tovora iz glavnega mesta Centralne afriške republike Bangui v džunglo. Po vrnitvi iz Afrike je 14 let, do upokojitve leta 1992, kot civilni pilot na letalih DC-9 letel pri Adriji.  

V svojem aktivnem življenju pilota je na vojaških in komercialnih civilnih letih opravil skupno kar preko 17.000 ur, z izobraževanjem, usposabljanjem in uspešnim letenjem pa je dosegel znanje prometnega pilota najvišje kategorije.

Izšolal je mnoge pilote, tudi Idrijčane, s svojim znanjem in ljubeznijo do letalstva pa je kot mentor, predavatelj, svetovalec in podpornik pri številnih aktivnostih, tudi pri sicer nikoli uresničeni ideji osnovanja vzletne steze za v Zadlogu, vedno priskočil na pomoč tudi članom idrijskega aerokulba Srebrna krila. Zadnji dogodek, na katerim so bili spet skupaj, je bila predstavitev idrijskih letalcev, ki ga je vodil in zasnoval Miran Wahl, organizirali pa člani Aerokluba srebrna krila in Zveza slovenskih častnikov Idrija-Cerkno.

Pred odhodom v Afriko je v svoji rojstni hiši pri Mostičerju v Mokraški vasi s soprogo obnovil in odprl gostilno "pri Mostu", ki jo Idrijčani »zlatih let« še pomnijo po njihovih "cvetličnih nočeh" in modro-vijoličnem koktejlu "plava orhideja", čigar vsebina ostaja strogo varovana družinska skrivnost. Tudi po upokojitvi je svoje moči ponovno usmeril v obnovo gostilne pri Mostičerju, ob tem pa do zadnjega, dokler mu je zdravje dopuščalo,  užival v delu doma in na vikendu v Puli, kamor se je vedno znova rad vračal.

Metka Rupnik

Foto: družinski arhiv

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.