V KRATKEM TUDI 3D MODEL ROTACIJSKE PEČI

Pred časom smo že pisali o digitalizaciji Idrijskih klavž, te dni pa je bil na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za vodilne destinacije potrjen tudi projekt 3D digitalizacije rotacijske peči v Topilnici Hg, zadnje v vrsti peči za žganje cinabaritne rude, ki je v topilnici idrijskega živosrebrovega rudnika delovala do njegovega dokončnega zaprtja.  

Z uvedbo rotacijskih peči ameriškega konstruktorja Gordona Goulda leta 1961, ki so imele največjo zmogljivost žganja 250 ton rude na dan, se je končal razvoj postopkov žganja rude v Idriji. Ruda je v njih drsela skozi okroglo cev premera 2,1 metra na dolžini 36,6 metra, kar je bila svojčas največja rotacijska peč na svetu. Pri vrtenju cevi se je ruda obračala in s pomočjo gorilca, v katerem je zgoreval mazut, segrevala na 800 stopinj Celzija. Živosrebrovi hlapi pa so s plini uhajali v velike litoželezne cevi in se tam ohlajali. Tekoče živo srebro je po notranjosti cevi padalo v bazene, od koder so ga črpali in polnili v jeklenke. Izkoristek je bilo dober, saj so iz rude iztisnile do 96 odstotkov živega srebra, medtem ko so z drugimi postopki iz nje dobili zgolj od šestdeset do osemdeset odstotkov živosrebrnih kapljic.

3D model rotacijske peči bo služil za spletno predstavitev v tridimenzionalni obliki oziroma za digitalne aplikacije ter kot osnova za morebitne rekonstrukcije. 

Metka Rupnik

Foto: CUDHg Idrija

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.