V KOBARIDU PRAZNUJEJO - 30 LET KOBARIŠKEGA MUZEJA IN 20 LET FUNDACIJE POTI MIRU

V prostorih Kobariškega muzeja so predstavniki muzeja in Fundacije Poti miru novinarjem predstavili dosedanje delovanje teh dveh ustanov, načrte za letošnje leto in pogled v prihodnost. Za letošnje leto je bila namreč v Kobaridu načrtovana velika slovesnost in več manjših dogodkov ob dveh okroglih obletnicah – muzej praznuje 30., fundacija pa 20. obletnico delovanja. Obeleževanje obletnic bo zaradi epidemije koronavirusa seveda nekoliko okrnjeno.

Direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar je iz tridesetletne zgodovine muzeja izpostavil več dejstev, med drugim to, da je muzej nastal iz iniciative zagnanih posameznikov, ki so ostaline 1. sv. vojne prepoznali kot spomina vredne in, že tedaj, kot potencialno novo zgodovinsko ponudbo Posočja. Kobariški muzej je sicer v marsičem unikum, 90 % sredstev za delovanje pridobi iz vstopnin, že tri leta po odprtju je prejel Muzejsko nagrado Sveta Evrope, istega leta je bil nominiran in se tudi uvrstil v ožji izbor kandidiatov za Evropski muzej leta. Leto pred tem, leta 1992, je dobil najvišje slovensko muzejsko priznanje, Valvasorjevo nagrado. Je edini slovenski muzej, specializiran za zgodovino 1. sv. vojne, njegove občasne razstave pa vedno znova občuteno izpostavljajo različne teme iz tega obdobja.

Prva polovica letošnjega leta se zanje seveda ni odvila po željah, muzej je bil prvič v svoji zgodovini zaprt toliko dni skupaj (od 13. marca do 1. maja), obisk prvih šestih mesecev je dosegel komaj petino lanskega. Kljub vsemu je Šolar optimistično zaključil, da je julijski obisk že na ravni lanskega, kar je za muzej, ki je odprt vse dni v tednu, v juliju in avgustu celo do 20. ure, dobra popotnica za nadaljevanje leta. Koronavirus in slovenski turistični boni so dodobra spremenili narodnostno strukturo obiskovalcev: če je v preteklosti veljalo, da je približno tretjina obiskovalcev muzeja Slovencev, tretjina Italijanov in tretjina ostalih, pa letos 70 % obiskovalcev predstavljajo Slovenci.

Maša Klavora, direktorica Fundacije Poti miru, je še bolj poudarila zaslužnost domačinov in njihovih sogovorcev, profesorjev na ljubljanski univerzi, ki so pred toliko leti prepoznali dediščino 1. sv. vojne kot verjetno najpomembnejše zgodovinske teme v Posočju. Opozorila je, da so predhodniki muzeja zasebne zbirke domačinov, ki so na lastno pest zbirali in še zbirajo ostaline soške fronte. Pojasnila je vlogo Fundacije, ki skrbi predvsem za objekte nepremične kulturne dediščine, ki so ostali na nekdanjih bojiščih in v zaledju fronte. Mednje sodijo tako vojaški (kaverne, strelski jarki, topniški položaji, vodna zajetja) kakor religiozni (cerkvice in kapelice, najbolj znana sta Javorca in Ruska kapelica pod Vršičem) in pietetni objekti (pokopališča, kostnice, spomeniki).

Največji projekt Fundacije Poti miru je seveda istoimenska, 230 km dolga daljinska pohodniška pot, ki poteka po lokacijah bitk in položajev avstrijske in italijanske vojske na soški fronti, danes preurejenih v muzeje na prostem. Pot poteka deloma po slovenskem, deloma po italijanskem ozemlju in poveže Alpe in Jadran, saj poteka od Rombona do Devina. Fundacija Poti miru sodeluje tudi z italijansko stranjo, na konferenci je sodeloval predstavnik Promoturisma FVG Nicola Revelant. Promoturismo je partner projekta Walk of Peace, Revelant pa je povedal, da 1. sv. vojna zanje ni zgolj turistični produkt ampak nekaj, kar nam lahko pomaga prečkati zgodovinske meje in pogled usmeriti v prihodnost, kljub zgodovinskemu spominu, ki je v preteklosti marsikdaj postal ovira za sporazumevanje.

Projekt Poti miru oz. Walk of Peace, kakor se glasi njegovo mednarodno ime, je že od leta 2016 na UNESCO-vem poskusnem seznamu svetovne dediščine in čaka oceno mednarodne ekspertne komisije, ki bo presodila, ali je njihov predlog primeren za uvrstitev. Od vojne zgodovine sta sicer na ta seznam uvrščena zgolj dva kraja: uničevalno taborišče Auschwitz in Hirošima, kraj prve uporabe jedrskega orožja. Drugi velik uspeh projekta Walk of Peace je uvrstitev med 6 najboljših Interreg projektov.

Oba glavna govorca, Šolar in Klavorova, sta na koncu poudarila, da je naloga obeh ustanov spoštljiva, nešovinistična in ne na zmage in poraze usmerjena predstavitev dediščine soške fronte, v prihodnosti pa jih čaka naloga še večja povezava njihovega dosedanjega dela s turizmom in uvrstitev muzeja in Poti miru med prepoznavne turistične produkte.

Okrogli obletnici obeh ustanov bodo sicer obeležili z nekaterimi tradicionalnimi in tudi namenskimi dogodki. Prvi takšen bo že koncert v prihodnjem tednu, ki ga Fundacija že več let organizira pod imenom Koncert miru, na njem pa bosta letos nastopila Severa in Gal Gjurin s skupino. Muzej bo 23. oktobra priredil slovesno akademijo, v istem mesecu pa še tradicionalni dan muzeja, zadnji dogodek letošnjega leta pa bo spominski pohod na Krnsko jezero 11. novembra, na dan konca 1. sv. vojne. Na naslednje leto bodo prestavili za letos načrtovan posvet o povezavi kulture in turizma.  

Primož Božič

Fotografija: Martin Šolar, direktor Kobariškega muzeja, in Maša Klavora, direktorica Fundacije Poti miru

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.