IDRIJSKA RUDARSKA HIŠA: MILJE INTRERDISCIPLINARNE IZKUŠNJE ZNANJA

Dijaki 2. letnika Gimnazije Jurija Vege Idrija so na posebnem naravoslovno-.kulturnem dnevu, ki ga je v sodelovanju z gimnazijo pripravilo Društvo Idrija 2020, spoznavali, kako se okolje in družba zaznamovala razvoj idrijske rudarske hiše. Delavnice so potekale v okviru projekta Idrijska rudarska hiša – šola trajnostnega stavbarstva, ki ga sofinancira ministrstvo za okolje in prostor.

Uvodoma so dijaki ob pomoči Drejca Kokošarja in Matevža Šlabnika spoznali glavne prelomnice v 500-letni zgodovini idrijske Unesco dediščine, ki so vplivale na poselitev Idrije, nekdanji pomen živega srebra za svetovno ekonomijo in pomen okolja pri izbiri materialov za gradnjo, saj so graditelji izbirali izključno materiale iz neposredne okolice.  V nadaljevanju so dijaki v prvi skupini odkrivali sociološko podobo Idrije in razmišljali o odnosu med rudarji in rudnikom, druga skupina pa je na sprehodu skozi Idrijo odkrivala še preostale rudarske hiše in ugotavljala spreminjanje mesta skozi zgodovino. 

V drugem delu so se dijaki razporedili v štiri delavnice. Na arhitekturni je Nina Savič iz KD prostoRož  v okolju cekvice sv. Trojice s pomočjo družabne igre Mestni vizionar dijake spodbudila k razmišljanju o svojem okolju in oblikovanju rešitev v njem, dijaki pa so predstavljali svojo vizijo Idrije.

V ambientu muzejske rudarske hiše Kos je na matematično-geografski delavnici je Pavle Pivk duhovito predstavil nekdanje življenje v tipični idrijski rudarski hiši v Prontu, dijaki pa so nato s profesorico na idrijski gimnaziji Tatjano Pivk ugotavljali uporabnost strmih streh idrijske hiše za delo s kotnimi funkcijami ter razlike med vipavsko in idrijsko hišo.

Na fotografski delavnici so dijaki pod vodstvom Nejca Menarda v nekaterih rudarskih hišah in njihovi okolici v Zaspani grapi iskali zanimive motive za fotografije; najboljše med njimi  bodo, predvidoma januarja, predstavljene tudi v okviru fotografske razstave.

Na delavnici apnenih ometov, ki je potekala v organizaciji Šole prenove pa je profesorica na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana Maja Štembal Capuder dijakom predstavila zgodvino uporabe apna v gradbeništvu, pod mentorstvom restavratorja Tomaža Furlana in predstavnikov podjetja Rofiks pa so se dijaki tudi praktično preizkusili v nanosu apnenega ometa in oblikovanju štukaturnega stavbnega okrasja.

Metka Rupnik
Vir: Društvo Idrija 2020

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.