TRIJE AMANDMAJI NA REBALANS DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA IDRIJSKO IN CERKLJANSKO
Torek, 22. september 2020
Državni zbor je v
odločanje prejel več amandmajev k predlogu rebalansa proračuna za
leto 2020, ki se nanašajo na zagotavljanje državnih sredstev za
pomembnejše investicije oziroma reševanje določenih problematik na
Idrijskem in Cerkljanskem. Amandmaje je v obravnavo k predlogu
rebalansa državnega proračuna v okviru poslanske skupine ali
samostojno vložil poslanec Samo Bevk.
V prvem amandmaju
predlagajo povišanje sredstev ministrstvu za kulturo za 45.000 evrov
za izdelavo projektov in dokumentacije za začetek gradnje
sprejemno-informacijskega centra Partizanske bolnišnice Franja. Zanj
so bili leta 2010, v okviru velikopotezne sanacije Franje po
uničujoči poplavi, že izdelani idejni osnutki, a gradnja zatem ni
bila uresničena.
Drugi amandma
predlaga povišanje sredstev ministrstva za infrastrukturo za 225.000
evrov za izdelavo projektov in dokumentacije za začetek del na
državni cesti med Želinom in Spodnjo Idrijo. Na območju 4.
razvojne osi se izvaja kar nekaj projektov, nekateri odseki, predvsem
na omenjeni relaciji, ki je na vsej osi v najslabšem stanju, pa
ostajajo prezrti; večja dela naj bi se tamkaj pričela šele po letu
2023. S sprejemom amandmaja bi pospešili izdelavo projektov in
dokumentacije za začetek del na tej relaciji.
S tretjim amandmajem
pa predlagajo povečanje sredstev ministrstva za okolje in prostor za
545.000 evrov za sanacijo rudarske škode in degradiranega okolja v
mestu Idrija. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
rudarske škode neposredno več ne financira, zadnja je bila
izplačana leta 2014, ker je leta 2017 z likvidacijo rudnika kot
podjetja prenehal delovati subjekt, ki bi to škodo neposredno
povzročal.
Čeprav rudnika kot
podjetja ni več, pa je ta z vso svojo infrastrukturo; rovi, jaški,
zalitim in nezalitim delom jame, še vedno sestavni del idrijskega
prostora in negativno vpliva na okolje. Idrijo in njene prebivalce
obremenjuje tudi približno 37 tisoč ton živega srebra, ki je v
času obratovanja rudnika izpuhtelo v okolje. Problem je tudi okoli
480 tisoč kubičnih metrov z živim srebrom obremenjenih
»žgalniških« ostankov, kar znaša okrog 15 % zazidljivih površin
v »somestju« Idrije in Spodnje Idrije.
Rezultati monitoringa in
ponovno inženirsko kartiranje leta 2018 pa kažeta še na nove
pojave plazenja, zdrse, ugrezanja, hidrološke probleme in druge
pojave, ki ogrožajo prebivalce in infrastrukturo v Idriji, zato so
predlagatelji vložili amandma, na podlagi katerega bi ministrstvo za
okolje in prostor prispevalo sredstva za sanacijo rudarske škode in
degradiranega okolja v Idriji.
Na fotografijah: Keltika med Mariškovcem in Stražo ter somestje Idrija Sp. Idrija (Foto: IS)
Metka Rupnik
Vir: PS SD
Komentarji
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!