TRIJE AMANDMAJI NA REBALANS DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA IDRIJSKO IN CERKLJANSKO

Torek, 22. september 2020

Državni zbor je v odločanje prejel več amandmajev k predlogu rebalansa proračuna za leto 2020, ki se nanašajo na zagotavljanje državnih sredstev za pomembnejše investicije oziroma reševanje določenih problematik na Idrijskem in Cerkljanskem. Amandmaje je v obravnavo k predlogu rebalansa državnega proračuna v okviru poslanske skupine ali samostojno vložil poslanec Samo Bevk.


V prvem amandmaju predlagajo povišanje sredstev ministrstvu za kulturo za 45.000 evrov za izdelavo projektov in dokumentacije za začetek gradnje sprejemno-informacijskega centra Partizanske bolnišnice Franja. Zanj so bili leta 2010, v okviru velikopotezne sanacije Franje po uničujoči poplavi, že izdelani idejni osnutki, a gradnja zatem ni bila uresničena.


Drugi amandma predlaga povišanje sredstev ministrstva za infrastrukturo za 225.000 evrov za izdelavo projektov in dokumentacije za začetek del na državni cesti med Želinom in Spodnjo Idrijo. Na območju 4. razvojne osi se izvaja kar nekaj projektov, nekateri odseki, predvsem na omenjeni relaciji, ki je na vsej osi v najslabšem stanju, pa ostajajo prezrti; večja dela naj bi se tamkaj pričela šele po letu 2023. S sprejemom amandmaja bi pospešili izdelavo projektov in dokumentacije za začetek del na tej relaciji.


S tretjim amandmajem pa predlagajo povečanje sredstev ministrstva za okolje in prostor za 545.000 evrov za sanacijo rudarske škode in degradiranega okolja v mestu Idrija. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo rudarske škode neposredno več ne financira, zadnja je bila izplačana leta 2014, ker je leta 2017 z likvidacijo rudnika kot podjetja prenehal delovati subjekt, ki bi to škodo neposredno povzročal.


Čeprav rudnika kot podjetja ni več, pa je ta z vso svojo infrastrukturo; rovi, jaški, zalitim in nezalitim delom jame, še vedno sestavni del idrijskega prostora in negativno vpliva na okolje. Idrijo in njene prebivalce obremenjuje tudi približno 37 tisoč ton živega srebra, ki je v času obratovanja rudnika izpuhtelo v okolje. Problem je tudi okoli 480 tisoč kubičnih metrov z živim srebrom obremenjenih »žgalniških« ostankov, kar znaša okrog 15 % zazidljivih površin v »somestju« Idrije in Spodnje Idrije.




Rezultati monitoringa in ponovno inženirsko kartiranje leta 2018 pa kažeta še na nove pojave plazenja, zdrse, ugrezanja, hidrološke probleme in druge pojave, ki ogrožajo prebivalce in infrastrukturo v Idriji, zato so predlagatelji vložili amandma, na podlagi katerega bi ministrstvo za okolje in prostor prispevalo sredstva za sanacijo rudarske škode in degradiranega okolja v Idriji.


Na fotografijah: Keltika med Mariškovcem in Stražo ter somestje Idrija Sp. Idrija (Foto: IS)

Metka Rupnik

Vir: PS SD

 

Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!



Pozabljeno geslo?

 

sobota
24.10.2020
15°C / 18°C
nedelja
25.10.2020
10°C / 20°C
ponedeljek
26.10.2020
12°C / 19°C