Center za
upravljanje z dediščino živega srebra Idrija je v okviru dogodkov
Odsevi srebrnega časa v idrijski Topilnici Hg organiziral dogodek,
posvečen pokojnemu zaslužnemu profesorju dr. Urošu Bajžlju.
Dogodek je bil tudi tudi čustveno obarvan, saj so vsi sodelujoči
predavatelji z njim osebno in poklicno sodelovali. V spominu jim je
ostal kot velik strokovnjak, srčen mentor in velik človek, s
pogledom, ki je presegal zgolj strokovno tehnično področje. Zato je
pomembno doprinesel k različnim fazam razvoja idrijskega rudnika, v
času rudarjenja, kasnejšega zapiranja rudnika ter pri celostni
ideji osnovanja turističnega rudnika.
Kot je povedal prof.
dr. Jakob Likar, je dr. Uroš Bajželj v Idrijo prišel leta 1952 in
se zaposlil pri Rudniku živega srebra. Kot inženir z izrazitim
tehničnim in inovativnim načinom razmišljanja je pri idrijskem
rudniku četrt stoletja udejanjal svoje zamisli pri uresničevanju
zahtev ekonomske učinkovitosti, strogem spoštovanju
okoljevarstvenih zahtev ter zagotavljanju zdravja in varstva pri
delu. Tako je pustil velik pečat ne le na lokalni, ampak tudi na
nacionalni in mednarodni ravni.
izjava Jakob
Likar
Mag. Marko Cigale,
zadnji direktor idrijskega rudnika, je spregovoril o Bajžljevem
sodelovanju z Rudnikom in izpostavil, da je bila velika sreča, da je
bil v času odločitev glede nadaljnje proizvodnje za odgovornega
projektanta imenovan prav dr. Bajželj, ki je določil, da je edina
sprejemljiva rešitev popolno in trajno zaprtje jame.
Direktorica Centra
za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija Tatjana Dizdarevič
je izpostavila Bajžljev tehnični doprinos zlasti pri razvoju nove
odkopne metode, ki je pomenila pomemben mejnik v rudarstvu. Njegov
cilj namreč ni bila le večja ekonomska učinkovitost, pač pa tudi
okolju in zdravju prijaznejše rudarstvo.
Prof. dr. Jože
Kortnik, ki je v času študija kot raziskovalec delal pod Bajžljevim
mentorstvom,je predstavil njegovo akademsko in raziskovalno pot. V
sklepnem delu pa sta geologa dr. Jože Čar in Martina Peljhan
spregovorila o Bajžljevem sodelovanju pri idejni zasnovi
turističnega ogleda jamskih prostorov rudnika, saj je prav on
neprestano poudarjal, da je obiskovalcem Idrije potrebno poleg
tehnične dediščine rudnika in zgodovine mesta nuditi tudi pogled v
prihodnost razvoja človekove dejavnosti.
izjava Martina
Peljhan
Sara Velikonja
izjava Jakob Likar
izjava Martina Peljhan
Komentarji
Oddajte svoj komentar
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!
Na vpisan elektronski naslov vam bomo poslali potrditveno elektronski sporočilo. Za dokončanje registracije sledite navodilom v elektronskem sporočilu.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!