Vanja Hvala
Voditeljica programa
V okviru projekta Skupaj za Alpe/Alpska konvencija je nastala zbirka dobrih praks blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje na prostoru Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe. V zbirki je predstavljenih 39 praks s področja prometa, energije, turizma, kmetijstva, vode in vodnih virov, gozdarstva in urejanja prostora na območju Triglavskega narodnega parka, tudi iz občin Bovec, Kobarid in Tolmin.
Med predstavljenimi dobrimi praksami iz Posočja so denimo Ecohouse Furlan iz Sužida, obnova planine Laška seč, oživljanje Robidišča, vodovod Tolminski in Kanalski Lom, Mlekarna Planika Kobarid, ekovas Čadrg, ekološka kmetija Pri Plajerju in tudi drugi projekti, razširjeni v celotnem parku.
Kot pojasnjujejo pri Triglavskem narodnem parku, je glavni namen zbirke, ki sta jo uredili Ana Marija Kunstelj in Metka Štrukelj, pokazati, da se v Julijskih Alpah tako lokalne skupnosti kot posamezniki že zavedajo negativnih vplivov podnebnih sprememb.
Kot v uvodu zapiše Janez Bizjak, direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park v letih od 1992 do 2005 ter član mednarodne komisije pri pripravi Alpske konvencije v letih od 1989 do 1991, je najbolj zanimivo, da so vsi dobri primeri samoiniciativni in da jih je največ nastalo v nerazvitih, pozabljenih in od velikih urbanih središč zelo oddaljenih območjih, ki dokazujejo svojo presenetljivo vitalnost in voljo po uresničevanju novih izzivov ter priložnosti.
Simona Skočir
(na fotografiji: ekovas Čadrg)
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!