Melita Pavšič Levpušček
Voditeljica programa
Pipistrel se od vsega začetka zaveda, da je letalstvo eden od velikih onesnaževalcev ozračja. Zato je pred 20 leti začel z razvojem električnih letal, serijsko pa jih je začel izdelovati leta 2007.
V Pipistrelu se zavedajo, da ima tem trenutku električno letalo zaradi energijske gostote baterij omejen doseg in uporabnost. Zato se kot idealna rešitev za to težavo kaže hibridni pogon, sestavljen iz električnega motorja ter vodikovih gorivnih celic. „V tej kombinaciji električna energija ne prihaja več iz težkih baterij, ki jih letalo vozi s seboj, ampak se proizvaja med letom v gorivnih celicah iz kisika, ki ga črpa iz ozračja, ter lahkega vodika, ki ga letalo pelje s seboj," je pojasnil direktor družbe Ivo Boscarol.
Poleti, ki so se dogajali v zadnjih tednih na mariborskem letališču, so dokazali, da je mogoče tudi v teh izjemno zahtevnih časih z mednarodnim sodelovanjem in kljub vsem omejitvam in izzivom, ki jih prinaša covid-19, doseči razvojne dosežke svetovnega merila. Zanje ima velike zasluge tudi slovenska Agencija za civilno letalstvo.
Dosežek konzorcija MAHEPA in vseh vključenih partnerjev po navedbah partnerjev pomeni velik mejnik v smeri razvoja brezemisijskih velikih potniških letal za dolge razdalje in s tem prispevek k čistemu ozračju.
"Za Pipistrel to pomeni nabiranje znanja in izkušenj, potrebnih za naš naslednji projekt, ki ga razvijamo, to je 19-sedežno potniško letalo na pogon z vodikovimi gorivnimi celicami, ki bo sposobno skoraj neslišno preleteti razdajo do 1000 kilometrov v dveh urah brez kakršnih koli emisij. Prepričani smo, da bo prototip poletel še pred koncem desetletja," je še navedel Boscarol.
Foto: arhiv družbe Pipistrel
Po STA
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!