SAMOKOLNICA, KI GRE SAMA - KARJOLA

Iznajdba shranjevanja električne energije v razmeroma prenosljivi obliki – bateriji – je eden najpomembnejših človeških izumov. V nekaj kratkih desetletjih so vedno boljše in zmogljivejše baterije popolnoma spremenile svet in ponudile prožnejšo obliko uporabe, ki za delovanje ne potrebuje velike in nerodne motorizacije. 

Tudi to je eden od razlogov, da je Marko Makarovič sploh lahko začel sanjati o samokolnici, ki bi imela lasten, električni pogon. Ni bil prvi, ki je prišel na to idejo, takšne samokolnice že izdelujejo tudi priznani izdelovalci orodja, vendar ga preizkušeni izdelki niso prepričali. Pravi, da je njihovim konstrukterjem verjetno manjkalo osnovnih izkušenj z, danes lahko rečemo, analogno samokolnico. Tako je bil od vsega začetka njegov cilj izdelati samokolnico s čim manj vidnim pomagalom, katere izgled in uporaba se bo kar najbolj približala običajni izkušnji dela s takšnim vozilom.

Vendar je zgodba o Karjoli, kakor so poimenovali lastno električno samokolnico, daljša in večplastna. Povezana je z usodo podjetja Levplast, ki se je pred dobrim desetletjem zaradi selitve proizvodnje v manj razvit predel Evrope praktično čez noč znašlo brez naročil. Pripoveduje Srečko Pertovt, danes upokojeni ustanovitelj Levplasta.

Pogovor: Srečko Pertovt

Karjolo so pod idejnim vodstvom Marka Makaroviča v dobrem letu in pol izdelali mladi tehniki iz Levpe. Šolsko znanje in veščine dela s kovino so tako preizkusili v praksi, osnovno ogrodje samokolnice so namreč morali predelati tako, da so vanj lahko vgradili vso potrebno elektro opremo, pove Aleš Šuligoj.

Pogovor: Aleš Šuligoj

Predelava konstrukcije je bila prvi uspeh Karjoline ekipe, drugi izziv pa je predstavljalo programiranje krmilnika, ki nadzira delovanje elektromotorja. Tudi tako preprosto vozilo namreč ni niti varno niti uporabno brez računalnika, ki prek tipal nadzira položaj in hitrost. Veliko odgovornost je na tem področju prevzel eden najmlajših članov ekipe Jakob Skrt, ki prek programskih ukazov daje krmilni enoti navodila, kako naj ravna v različnih situacijah.

Ekipa Karjole je sicer organizirana kakor pravo zagonsko podjetje. Slednja največkrat povezujemo s podjetništvom mladih, vendar pa gre tu za korak dlje, saj že od samega začetka sodelujejo tako izkušnje starejših kakor inovativnost mladih. Poleg razvoja in izdelave so v svoje roke vzeli tudi predstavitev na trgu, tako da ostaja celoten podjetniški cikel pod eno streho. Zgodba z Levplastom je na nek način tudi poučna, pravijo, dala nam je vedeti, da je minil čas kooperantskega množičnega izdelovanja nezahtevnih izdelkov, kjer podizvajalec ob vsakem poslovnem padcu naročnika potegne najkrajšo. Z veliko mero poguma so sprejeli tveganje in raje kakor da bi ponavljali za drugimi bodo na podlagi znanja sami postavljali trende. 

Tehnične inovacije električne samokolnice so že patentno zaščitene in trenutno čakajo na podelitev certifikata, ki jim bo dovoljeval prodajo na evropskem trgu. Potem pa bo bržkone že šlo zares, samokolnice bo treba sestavljati in jih odpremiti, nekoč pa zagotovo tudi servisirati, za zaključek pove Srečko Pertovt.

Zgodba Karjole je ena tistih zgodb, ki jih vsi radi slišimo, le malokdo pa ima dovolj zaupanja vase, da bi se je tudi sam lotil. Pretirane finančne ali celo samo moralne spodbude tudi oni niso bili deležni toda, če zaključimo z mislijo Marka Makaroviča: »Če sam ne verjameš vase, ti tega tudi drugi ne bodo mogli dati.«

Primož Božič

Foto: ekipa Karjole  

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.