S projektom LIFE ViVaCCAdapt je Vipavska dolina postala vzorčni primer prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe. Namen tega projekta je oblikovati ukrepe, s katerimi bi se izognili negativnim učinkom podnebnih sprememb v kmetijstvu na tem območju; mednje sodijo predvsem namakanje in zaščitni ukrepi pred močno burjo.
Na spletnem strokovnem posvetu, ki se je odvijal minuli konec tedna, so strokovnjaki opozorili tudi na nekatere druge spremembe, ki bodo vidne v prihodnje - podaljšala se bo doba vegetacije, padavin pa bo predvidoma več, vendar ne v takih oblikah kot doslej.
Zato se je projekt, ki se bo zaključil sredi letošnjega leta, osredotočil na ukrepe za zmanjšanje rabe vode za namakanje in zmanjšanje škode zaradi močnih vetrov. Martina Pintar iz biotehniške fakultete v Ljubljani.
Posnetek Martina Pintar
Na podlagi regionalne analize za podporo prilagajanja podnebnim spremembam so pripravili strategijo in v sodelovanju s 35 kmetijami iz Vipavske doline vzpostavili pilotni sistem za podporo namakanju, poimenovan SPON. Vzpostavili so tudi testni pas zelene protivetrne zaščite.
Sodelujoči kmetje so po izkušnjah enoletnega sodelovanja povedali, da so pred vključitvijo v projekt namakali svoje kmetijske površine po občutku. Sedaj pa jih na čas in količino namakanja opomnijo poslana SMS-sporočila, podatki zanje pa prihajajo iz posebnih sond, ki jih imajo vkopane na svojih kmetijskih površinah. Namakanje je tako bolj učinkovito, kar se pozna tudi na rastlinah.
Patricija Štor iz RRA Rod iz Ajdovščine
Posnetek Patricija Štor
Zelene protivetrne zaščite so bile v preteklosti v Vipavski dolini zelo pogoste. Z razvojem kmetijstva in prehodom na pretežno strojno obdelavo kmetijskih zemljišč pa se je pojavila težnja po njihovi odstranitev. Zemljišča so postajala vse večja, zelene protivetrne zaščite med njimi pa so izginjale in tako izpostavile obdelano kmetijsko zemljo vedno močnejšemu vplivu podnebnih sprememb. Mitja Turk iz Zavoda za gozdove:
Posnetek Mitja Turk
Projekt LIFE ViVaCCAdapt sofinancirata Evropska komisija iz programa LIFE in ministrstvo za okolje in prostor. Vodilni partner je Regijska razvojna agencija (RRA) ROD Ajdovščina in pet sodelujočih partnerjev - Občina Ajdovščina, družba Hidrotehnik, Inštitut za vode RS, družba BO-MO in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Vrednost projekta je slabih 870.000 evrov
Foto: ROD Ajdovščina
Ivan Seljak
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!