Maja Petrovčič
Voditeljica programa
V današnji Nedeljski razglednici se iz Kobarida odpravimo proti Breginjskemu kotu oziroma Italiji. Ko zapustimo Kobarid, nas najprej pozdravi Staro selo, Sloveniji in svetu najbolj znano kot dom Hiše Franko. Pot nadaljujemo proti Italiji in kmalu prispemo do vasi Robič in Kred, nekoliko višje, na cesti v smeri Breginjskega kota, leži še vas Potoki. Vse štiri vasi sestavljajo krajevno skupnost Kred – Staro selo, v njih pa je doma mnogo zanimivih zgodb in bogate dediščine, ki jo odkrivamo danes. Tu teče Nadiža, ena najbolj čistih in najtoplejših alpskih rek, ki po ustnem izročilu celi rane in ima zdravilen učinek in s katero so domačini od nekdaj povezani. Tu so doma prglihe, posebne rime, tu so svoje bogato izročilo pustili staroverci. Utrinek zanimivih pripovedi domačinov z vami delimo v današnji oddaji.
V tokratni Nedeljski razglednici se mudimo v vaseh Kred in Potoki na Kobariškem. Najprej se bomo ustavili v vasi Kred. Ti kraji so bili naseljeni že v prazgodovini, kar med drugim izpričujejo najdbe iz Pelerinčeve jame in okrog cerkve sv. Volarja, ki stoji v bližini vasi. To so še danes ene od znamenitosti, ki jih je vredno obiskati, vmes pa si mimogrede lahko ogledamo še Nadiška korita. Omeniti velja tudi, da so v vasi med drugimi nekdaj živeli in ustvarjali tudi pesniki Joža Lovrenčič, Andrej Čebokli in Ivan Rob.Preden pa se podamo v raziskovanje preteklosti, prisluhnimo, kako v vaseh ob Nadiži živijo danes in kaj zanimivega si lahko obiskovalci tam ogledajo. Predsednik krajevne skupnosti in kulturno-turističnega društva Tomaž Vidrih.
Sveti Volar
Ostajamo v vasi Kred, čas je še za skok v preteklost. Pred mikrofon smo povabili gospo Edo Antih Sok, ki v tako imenovanih prglihah pesni že od svoje mladosti. Svoje pesmi je pred desetimi leti izdala v zbirki Krejske prglihe. Gre za posebne rime, značilne prav za vasi, ki jih spoznavamo v današnji oddaji. Več o njih Eda Antih Sok pove v nadaljevanju, najprej pa je s Simono Skočir delila nekaj spominov iz svojega otroštva in mladosti v Kredu, kjer so bili z naravo, še posebej pa z bližnjo Nadižo, vedno močno povezani.
Nediška korita
Za konec se odpravljamo še nekoliko višje, v vas Potoki. Pred nekaj leti so v njej odprli prenovljeno in dopolnjeno razstavo Nekdanje življenje vasi Potoki. Nova podoba je plod sodelovanja Tolminskega muzeja in domačinov, ki so prispevali večino predmetov ter poskrbeli za ohranitev bogatega ustnega izročila. Med njimi gre omeniti predvsem Ivana Lavrenčiča, ki muzej z veseljem razkaže in z vami deli marsikatero zgodbo. Še najrajši tiste o starovercih, o belinovi glavi in kačjem kamnu, kamnitih predmetih s posebno močjo, ki so jih uporabljali predniki in ki so danes na ogled v zbirki. Med bolj dragocenimi spomini so predvsem zgodbe in pripovedi, ki jih je slišal od none Giuseppine in starejših sovaščanov, ki jih je na papir prelil v obliki preprostih rim in pesmi v dveh pesniških zbirkah.
Simona Skočir
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!