PODOBNIKOVE PODOBE STAROŽITNE SLOVENSKE VERE

Na idrijskem gradu je te dni na ogled razstava 60 barvnih fotografij Rafaela Podobnika Rodnoverska snovna kultura. Avtor, upokojeni specialist ortodont, po rodu s Straže pri Cerknem, ki sicer živi v Novi Gorici, se z izrazno fotografijo ukvarja že več kot šest desetletij, je nosilec naziva mojstra fotografije in diamantne ekscelence prve stopnje Mednarodne zveze za fotografsko umetnost. 

Podobnik črpa dognanja in pričujočo razstavo iz snovne kulture domače vere. Ne strinja se namreč s splošno uveljavljenim prepričanjem, da smo se Slovenci v 6. stoletju priselili izza Krpatov in meni, da smo pravzaprav staroselci, kar po njegovem, potrjuje tudi avtohtona vera s svojo starostjo in zakoreninjenostjo. Da bi preprečil njeno zlitje z uvoženimi in mnogo mlajšimi staroslovanskimi verovanji, jo je imenoval rodna vera, ki izvira še iz kamene dobe. Zaradi uročenosti s preselitveno teorijo so jo spregledali in v Slovenijo presajali staroslovanske vere drugih slovanskih narodov, je prepričan Podobnik. 

Fotografije, ki so na ogled na razstavi na idrijskem gradu, predstavljajo kultna mesta, verske simbole, darove in druge sledove tega starega slovenskega verovanja. Fotografske podobe so nastajale v obdobju od leta 1971 do 2020 in odstirajo podobe stare vere vse od Čičarije preko Krasa, Posočja, Alpskega predgorja do Julijcev in Savinjskih Alp.

Metka Rupnik

Foto: Kojčina glava pri vasi Kojca. Okrog kultnega kamna je avtor položil del darovanih kamnov. 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.