PARTIZANSKA TISKARNA SLOVENIJA - UPOR S TISKANO BESEDO

Eden od najbolj avtentično ohranjenih kulturnozgodovinskih spomenikov iz druge svetovne vojne na Slovenskem je Partizanska tiskarna Slovenija, ki jo sestavlja šest lesenih barak v težko dostopni grapi V studencih pod Vojskarsko planoto. Bila je ena od 38 skrivnih partizanskih tehnik, ki so v organizaciji odporniškega, partizanskega gibanja med drugi svetovno vojno delovale na slovenskem ozemlju. 

Tiskarna je v času upora proti okupatorju odigrala zelo pomembno vlogo, saj so med septembrom 1944 in koncem vojne v njej tiskali Partizanski dnevnik – edini dnevni tiskani časopis kakega odporniškega gibanja v tedanji okupirani Evropi. Prva še ciklostirana številka Partizanskega dnevnika je izšla 26. 11. 1943 v Zakrižu pri Cerknem, prvi tiskani izvod slabo leto kasneje v tiskarni Doberdob, prvi tiskani izvod iz Partizanske tiskarne Slovenija pa je med ljudi šel 18. 9. 1944, le dan potem, ko so tja iz Milana pripeljali veliki tiskarski stroj. 

Vsebina Partizanskega dnevnika se je osredotočala na poročanje o dogajanju na Primorskem in Gorenjskem, prinašala novice o partizanski vojski ter o vojaškem in političnem dogajanju v tedanji Evropi. Vedno pa se je v njem našel prostor tudi za literaturo - Prešerna, Bevka, Levstika, Jenka, Gregorčiča ...

Zadnja številka Partizanskega dnevnika je bila v tej tiskarni natisnjena 1. 5. 1945, njegov naslednik pa je Primorski dnevnik, ki še danes izhaja v Trstu.

O pomenu Partizanske tiskarne Slovenija in Partizanskega dnevnika se je z zgodovinarjem dr. Miho Kosmačem, kustosom v Mestnem muzeju Idrija, pogovarjala Metka Rupnik. 

posnetek Miha Kosmač
 

Foto: Mestni muzej Idrija

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.