STOLETNICA SALONITA ANHOVO (DOPOLNJENO)

V cementarni Salonit Anhovo so se letošnjega drugega maja spomnili na 100-letnico proizvodnje cementa v tem delu Slovenije. 2. maja 1921 so namreč iz cementarne Cementi Isonzo S. A. prišli prvi kilogrami žganega lapornega prahu – klinkerja – ki je osnova za portlandski cement.

Da ima tukajšnja kamnina nenavadne lastnosti je v začetku 20. st. pri žganju apna odkril zidarski mojster Ivan Nibrant. Prvo cementarno je tukaj postavil splitski poslovnež Emil Stock, ki je že imel v lasti nekaj podobnih objektov v Dalmaciji. Prav Stock je v te kraje prinesel ime »salonit«, saj je tedanjo novo cementarno poimenoval Salona di Anhovo – anhovska Salona. V Saloni oz. Solinu pri Splitu je namreč že pred tem stala še ena njegovih cementarn.

Dva največja dogodka v zgodovini cementarne sta zamenjava vertikalnih Dietzschejevih peči z vzdolžno rotacijsko pečjo leta 1961 in izgradnja nove cementarne leta 1977. Kakor smo pred tedni že poročali, v Anhovem zadnja štiri leta rušijo objekte stare cementarne, tako da bo prostor, kjer se je žganje laporja pred 100 leti začelo, že drugo leto predvidoma zravnan z zemljo.

Salonit Anhovo je po zaprtju trboveljskega Lafargea edina slovenska cementarna. Matično podjetje zaposluje danes okoli 250 ljudi, kar je slaba desetina števila delavcev, ki je sem vsak dan prihajalo na delo še pred 40-imi leti.

100. obletnico neprekinjenega delovanja cementarne so danes v Salonitu Anhovo obeležili z novinarsko konferenco. Anhovska cementarna, ki je preživela tri države in s tem ekonomske sisteme, je s posodabljanjem naprav doslej spremljala tehnološki razvoj proizvodnje cementa, v prihodnjih desetletjih pa bo, tako napovedujejo, prehitela evropske standarde na področju okoljevarstva.

Do leta 2025 načrtujejo uvedbo rešitev, ki bodo vodile do 15% znižanja ogljičnega odtisa in obenem omogočile znižanje ostalih parametrov, na primer tudi več kot prepolovitev trenutnih emisij NOx.

Med tehnologijami, ki jih v prihodnjih letih načrtujejo, omenimo proizvodnjo električne energije s sončnimi elektrarnami in z uporabo odpadne toplote, ki nastaja pri žganju klinkerja, pa tudi reciklažo gradbenih materialov in investicije v naslednjo generacijo inovativnih tehnologij za znižanje vpliva na kakovost zraka.

Družba je v letu 2020 z 78 milijoni evrov na letni ravni povečala prihodek za 3 %, pri čemer proda v Sloveniji in na tujem približno enak delež proizvoda. Od lanskih 11 milijonov dobička so jih 8 investirali v razvoj, je povedal mag. Dejan Zwitter. Letos načrtujejo to številko povečati na 12 milijonov.

Ob 100-letnici je morda najpomembnejša zaveza, da bodo cementarno, še preden bo to zahtevala zakonodaja, napravili brezogljično.


Primož Božič

Foto: Arhiv družbe

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.