BATERIJSKI HRANILNIK V IDRIJI BO V OKVIRU PROJEKTA NEDO POSKUSNO ZAČEL OBRATOVATI LETOS POLETI

Družba Kolektor Sisteh v predhodno obnovljenem in prilagojenem objektu male hidroelektrarne v Idriji izvaja postavitve baterijskih hranilnikov, ki jih je dobavil japonski Hitachi. Vzpostavitev baterijskih hranilnikov je del triletnega slovensko-japonskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti NEDO, v celoti vrednega 35 milijonov evrov, katerega krovne nosilce predstavljajo japonska agencija NEDO, njen pooblaščeni izvajalec Hitachi in slovenska družba Eles kot sistemski operater slovenskega prenosnega omrežja. V prvi fazi je projekt potekal na območju celjske in mariborske občine, v drugi fazi pa se izvaja v Ljubljani in Idriji.

Demonstracijski projekt NEDO bo v Idriji slovenskemu elektrogospodarstvu in tudi skupnosti omogočil preizkušanje novih funkcionalnosti na področju energetske oskrbe in upravljanja. Tako bo Idrija postala eno prvih slovenskih mest, kjer bo vgrajen hranilnik električne energije in področni sistem upravljanja javne infrastrukture s funkcijo prilagodljivega odjema.

O vlogi, ki jo ima podjetje Kolektor Sisteh v tem slovensko-japonskem projektu več Samo Ceferin, v podjetju odgovoren za področje industrije in elektroenergetike.

Izjava Samo Ceferin 1

V Idriji so v okviru priprav še pred fazo montaže električnih hranilnikov v objekt male hidroelektrarne Idrija obnovili tri transformatorske postaje, ki bodo vključene v t.i. obtočenje, transformatorsko postajo pri idrijski osnovni šoli pa so zaradi dotrajanosti zgradili na novo.

Izjava Samo Ceferin 2

Baterijski hranilnik bo srce bodočega sistema, kot pojasnjuje Samo Ceferin.

Izjava Samo Ceferin 3

Osnovni namen baterijskega hranilnika, ki bo obratoval na območju hidroelektrarne v Idriji, je tako imenovana sistemska raba za zagotavljanje sistemskih storitev operaterja prenosnega omrežja, v tem primeru ELESA. Gre za funkcijo zagotavljanja sekundarne regulacije, torej za zagotavljanje stabilnosti frekvence v sistemu. V ta namen ima sicer ELES na voljo več različnih virov, v zadnjem obdobju pa se je skladno s svetovnimi trendi usmeril tudi v baterijske hranilnike. Prednosti teh so zlasti v sekundarni regulaciji v obeh smereh in v idrijskem primeru tudi v preizkušanju obratovanja v t.i. obtočenju, kot pojasnjuje Samo Ceferin.

Izjava Samo Ceferin 4

Projekt v Idriji bo poleti prešel v poskusno fazo obratovanja in spremljanja rezultatov v projektu.

Sicer pa tehnologija baterijskih hranilnikov doživlja razcvet v zadnjih letih, ko so se tovrstne tehnologije industrializirale do te mere, da je trenutno že možno baterije uporabljati za velike kapacitete in večje sistemske namene.

Metka Rupnik

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.