V REGISTRU NESNOVNE DEDIŠČINE ODSLEJ TUDI BOVŠKI GOVOR
Sobota, 05. junij 2021
Bovški govor sodi v obsoško narečje in je najsevernejše narečje primorske narečne skupine. Govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti. Nosilci bovškega govora so domačini na Bovškem. Ohranja se predvsem ustno med starejšimi prebivalci in v družinah, v krogu prijateljev in v interesnih skupinah. Nedomačini govorca bovškega govora prepoznajo po značilni melodiji z zelo pogostim glasom u, čemur pogosto rečemo ukanje. Najbolj prepoznavni narečni besedi sta kabi, kar pomeni seveda, in čuompa, ki je krompir. Čoumpo poznajo ljubitelji lokalne kulinarike, saj jo domačini v kuhani obliki postrežejo s skuto. In prav čoumpo nam bo v bovškem narečju predstavil znani domačin Andrej Čopi.
Kot so zapisali v opisu, besedišče bovškega narečnega govora lahko zasledimo v zapisih že od zadnje četrtine 19. stoletja, pozneje tudi v strokovnih in znanstvenih dialektoloških in folklorističnih objavah. Besedje bovškega govora je zbrano v Slovarju bovškega govora iz leta 2007 avtorice, Bovčanke, Barbare Ivančič Kutin.
Nad delom svoje sokrajanke je posebej navdušen tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je za Primorski val posebej izpostavil pomen ohranjanja govora v domačem narečju:
Tolminski muzej bovški govor predstavlja na razstavi "Zgodbe bovške preteklosti" v Stergulčevi hiši v Bovcu. (Tolminski muzej)
Ivan Seljak
Komentarji
Oddajte svoj komentar
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!