ZGODBO DIVJIH BAB DODO OBISKOVALCEM PRIBLIŽALI S POMOČJO NOVIH TEHNOLOGIJ

Z uspešno kandidaturo na javnem razpisu za preoblikovanje turistične ponudbe v vodilnih turističnih destinacijah je Lokalna turistična organizacija Laufar Cerkno pridobila sredstva za digitalizacijo treh enot nepremične kulturne dediščine v višini 59.000 evrov brez ddv. Odločili so se, da bo med njimi tudi jama Divje babe, v kateri je bilo najdeno najstarejše glasbilo na svetu – neandertalčeva piščal.

Gre za jamsko najdišče pod šebreljsko planoto iz obdobja srednjega in začetka mlajšega paleolitika, raziskane plasti v najdišču so stare med 35.000 in 116.000 leti.  

Javni zavod, čigar ustanoviteljica je Občina Cerkno, želi v prvi vrsti obogatiti izkušnjo obiskovalca v jami, ki jo bo s pomočjo audio vizualne tehnike doživel bolj pristno in si bo lažje predstavljal dogajanje pred 60 tisoč leti.. To je obdobje, ko naj bi nastala koščena piščal, kar dokazuje, da so bili neandertalci, tako kot moderni človek, razvita duhovna bitja, zmožna ustvarjanja glasbe.

Z digitalizacijo bodo obiskovalcem v spodnjem delu jame preko projekcije na steno predstavili arheološke plasti in njihove glavne značilnosti, v zgornjem delu jame pa bo predstavljena zgodba o življenju na tem območju v času neandertalca. Kot navajajo v Lokalni turistični organizaciji Laufar, bodo s pomočjo sodobne tehnologije jamo približali obiskovalcem, hkrati pa ohranili njeno edinstveno podobo.

Za glasbeno podlago prikaza video posnetkov bo poskrbel imenitni glasbenik Boštjan Gombač, ki že več let nadaljuje pričeto delo pokojnega Ljubena Dimkaroskega, utemeljitelja igranja na najstarejše glasbilo na svetu.

Pri snemanju so kot nastopajoči sodelovali tudi člani Turističnega društva Reka, ki je bilo ustanovljeno tudi z željo po popularizaciji lika neandertalca iz Divjih bab. Ob tem so si zamislili posebno opravo, ki vzbuja pozornost na javnih prireditvah, sejmih in drugih turističnih dogodkih.

„Digitalizirane Divje babe“ bodo javnosti predstavljene septembra letos. To pa ni edina novost pri urejanju Arheološkega parka Divje babe, saj bo do konca leta luč sveta ugledal Upravljalski načrt, kar je po mnenju LTO Laufar predpogoj za ohranitev in nadaljnji razvoj celotnega območja.

Ivan Seljak

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.