BENO IN MARKO - PASTIRJA, KI ČEZ POLETJE SKRBNO NADZORUJETA ŽIVINO KMETOV IZPOD POREZNA

Vsako leto, ko pride mesec maj, se proti Poreznu začnejo z okoliških krajev Cerkljanske ter iz Davče odpravljati črede krav domačih kmetov. Porezen namreč ponuja ogromno pašnih površin, na katerih se od konca maja pa vse tja do konca septembra pasejo krave. Da pa je vse pod kontrolo, mora seveda nekdo živeti na planini in skrbeti za to. To sta dva pastirja: pastir Beno, ki prebiva v pastirski koči na davški strani, in pastir Marko, ki drži kontrolo na Otavniku.

Tako se krave pred nevihto zatečejo pod drevesa! FOTO: Katja Kejžar

Beno opravlja pastirsko delo letos že sedmo leto zapored. Njegova naloga je, da vsak dan prešteje krave, pregleda ograjo, vsak dan tudi preveri stanje živali – če so vse zdrave in nepoškodovane. V primeru, da se katera od živali poškoduje, mora po seznamu pregledati, komu žival pripada ter obvestiti lastnika in veterinarja. Pomaga tudi pri nakladanju in transportu poškodovane oziroma bolne živali nazaj v dolino. Člani pašne skupnosti so z njegovim delom zelo zadovoljni, saj je skrben, deloven in vesten pastir. 

Beno pred pastirsko kočo pašne skupnosti Porezen! FOTO: Katja Kejžar

Prej je bila pašna planina na Poreznu last kmetov iz Sorice in Danj. V času Marije Terezije se je namreč razdeljevala zemlja in domači kmetje iz Davče in Cerkljanske so takrat rekli, da imajo pašnih površin že dovolj. Tako so nato tam pasli kmetje iz Sorice in Danj, planina pa se je imenovala tudi Soriška planina. To je trajalo vse do leta 1957, nato pa od leta 1957 do leta 1987 ni pasel nihče. Od leta 1987 naprej so cerkljanski in davški kmetje planino ponovno oživeli. Dve leti nazaj so pričeli z uradnimi meritvami sveta in po novem je planina ponovno tudi uradno last cerkljanskih in davških kmetov.

PAŠNA SKUPNOST OTAVNIK

Pastirska koča na Otavniku pa se nahaja na drugi Porezna. Tam prebiva pastir Marko, ki prihaja iz Črnega Vrha nad Idrijo, pastirsko delo pa opravlja drugo leto zapored. Zakaj se je za tovrstno delo odločil?

Pastir Marko o tem, zakaj se je odločil za to delo

Dostopna je s cerkljanske strani, iz vasi Jesenica. Večina kmetov, ki pasejo svojo živino na Otavniku prihaja iz vasi pod Otavnikom: to so vasi Poče, Gorje, Bukovo, Zakriž, Orehek, konje so pripeljali iz Cerknega, nekaj živine pa je tudi iz Trebenč, Zakojce in Ravn. Na pašni planini Otavnik je skupno 110 živali: od tega je šest brejih krav, 67 krav je dojilj, 30 pa je mladih telic. Kmet iz Cerknega pa pripelje tudi konje, na planini jih je trenutno sedem. 

Na planini Otavnik živi pastir Marko iz Črnega Vrha nad Idrijo! FOTO: Katja Kejžar

No, delo pastirja pa ni tako enostavno. Pastir ima precej odgovornosti, njegov dan se tako začne že zelo zgodaj zjutraj, čaka ga precej obveznosti:

Pastir Marko o tem, kako poteka njegov dan

Pastirska koča na Otavniku je bila zgrajena že v 50. letih, potem pa je bila kar nekaj časa zapuščena. 2005 so se odločili za prenovo koče, da je bila potem ponovno primerna za bivanje. Pastir Marko je ob prihodu obnovil še določene dele, dodatno so kupili še dva panela za pridobivanje električne energije. Sezona tudi na Otavniku traja tja do 15. septembra, nato pa se živali in pastir odpravijo nazaj v dolino. Kakšni pa so občutki, ko se pastir po štirih mesecih vrne nazaj domov?

Kako se Marko počuti, ko se po štirih mesecih vrne domov?

Še tja do začetka septembra imate torej čas, da se odpravite na pohod na Porezen. Lahko izberete katerokoli smer: z Vrš ali pa iz vasi Jesenica (vrh Ravni). Na vsaki poti boste zagotovo srečali živino ali pa pastirja, ki bo pridno opravljal svoje delo. Vsak, tako Beno na davški strani Porezna, kot tudi Marko na pašni planini Otavnik bosta zelo vesela obiska.

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.