NEDELJSKA RAZGLEDNICA: VOLČE

"Volče so tiha in mirna, preprosta primorska vasica, vendar ne v tistem smislu, ki kot take označuje kakšne blatne vasi, kjer je slišati kruljenje prašičev, mukanje krav, in je zaznati vonj gnojevke v zraku ter se ti rado kaj prilepi na podplate. Ne, Volče so imenitna vas, povsem blizu zahodne meje z Italijo, prav na polovici poti po Soški dolini, kjer se med seboj mešata hladen planinski zrak izpod Julijskih Alp in topel mediteranski zrak Jadranskega morja in struga reke Soče reže najkrajšo pot od Trente v alpskih gorah do mediteranskega Monfalcona ob Tržaškem zalivu." 

Z besedami, ki jih je v knjigo Deček brez popka - Slike iz otroštva zapisal Bojan Foršček se odpravljamo na potep po Volčah.

Foto: Cerkev sv. Lenarta

Preteklost s svojimi dogodki vaščanom ni prizanašala. Od kobilic, ki so pospravile ves pridelek še pred kmeti, do požarov, ki so uničili vas, vojne, pa tudi kuge- marsikaj se je v več kot 1000 letni zgodovini dogajalo v tej vasici na tolminskem. Pa vendar je pesem mnogokrat premagala slabo voljo. Maše v cerkvah sv. Lenarta, sv. Danijela, pa tudi v Marijini cerkvici na Mengorah so v vaščane vlivale up na boljše čase, na kugo pa danes spominja le še Kužno znamenje, ki ga je med vožnjo skozi vas nemogoče spregledati. Prav o kamnitem gotskem znamenju, ki spada med najlepša znamenja na Slovenskih tleh, je Vanja Hvala začela pogovor s predsednikom Krajevne skupnosti Volče, Alešem Bizjakom.

Predsednik Krajevne skupnosti Volče Aleš Bizjak

Foto: Kužno znamenje v Volčah

V Volčah je tekom let delovalo nemalo različnih društev. Dolgo časa je za družabno dogajanje v vasi skrbelo Turistično društvo. Kasneje se jim je pridružilo Športno kulturno društvo Uče, ki je povezalo predvsem mlade. Slednje je od Turističnega društva prevzelo organizacijo tradicionalnega Kulturnega vikenda, ki je s tem dobil še drugo ime, Kuga. O Športno kulturnem društvu Uče smo se pogovarjali z Domnom Ipavcem.

Domen Ipavec, Športno kulturnem društvu Uče

Foto: Igrišče z novimi prostori

Tudi na področju petja je vas skozi tisočletje ostala živahna. Včasih so se vaščani s pesmijo upirali poitaljiančevanju, spet drugič so s petjem gojili kulturno in družabno dejavnost. V vasi so skozi leta delovali mnogi pevski zbori, danes je zelo aktiven Cerkveni pevski zbor župnije Volče, ki ga vodi Erika Bizjak.

Erika Bizjak, Cerkveni pevski zbor župnije Volče

Foto: Cerkveni pevski zbor Župnije Volče pred DU Tolmin (2018)

Kultura je že pred leti našla svoje domovanje na Lukatelovi guni. Košček narave sredi vasi, kjer je za preprogo travnik, za streho drevesne krošnje in zvezdnato nebo, kjer za zvočno kuliso skrbi šumenje potočka, je v prireditveni prostor spremenil Zdravko Duša. Kulturnik in domačin, ki je s svojimi zamislimi pomagal tudi pri mnogih drugih prireditvah v kraju je že pred leti zasnoval Lukatelce, ki jih je poimenoval po hišnemu imenu- pr' Lukatel.

Zdravko Duša, KD Myra Locatelli

Foto: Mojca Širok na Lukatelcah 2021

Zdravko Duša je spregovoril o narečju, zato bomo z narečjem tudi nadaljevali. Vanja Hvala je za konec pred mikrofon povabila Mileno Pogačar. Volčanko, ki že dolga leta ne živi več v Volčah, še danes pa zelo rada reče kakšno "po učajnsko" - sploh takrat, ko se vrne v svoj rojstni kraj.

Volčanka Milena Pogačar

Foto: Cerkev sv. Danijela

Vanja Hvala. 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.