Z VLAKOM NA POTEP DO BOROVNICE PO BOROVNICE

V današnji nedeljski razglednici se odpravljamo v Borovnico, v kot Ljubljanskega barja, kjer dolina potoka Borovniščica prehaja v barjansko ravnino. Tukaj je stičišče dinarskega in predalpskega sveta, v planotah za vasjo pa so že prve sledi kraške pokrajine. Kraj leži na nadmorski višini 305 metrov in šteje skoraj pet tisoč prebivalcev. Imajo svojo pošto, bencinski servis, devetletno osnovno šolo, knjižnico, vrtec, dve trgovini, kemično tovarno Fenolit in industrijsko obrtno cono, ki nudita delovna mesta številnim domačinom in prebivalcem sosednjih občin, trgovino, nekaj gostiln in barov, zdravstveno postajo, avtobusno postajo in seveda železniško postajo. Slednja je še posebej zaznamovala Borovnico in življenje njenih prebivalcev. Železniška proga Dunaj –Trst je Borovničanom omogočila razvoj in povezavo s svetom, hkrati pa jim je med drugo svetovno vojno prizadejala globoke rane. Spomnimo, da so 10. marca leta 1942 v Borovnici v Gramozni jami ubili 16 nedolžnih fantov in mož. V spomin nanje vsako leto obeležujejo Spominski dan, na strašen dogodek pa opominja tudi spomenik NOB arhitekta Jožeta Plečnika. V središču kraja je tudi spomenik posvečen padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1926 arhitekta Otona Grbenca.
Borovnica je, kot rečeno, znana po bogati železniški dediščini. Od verige petih železniških premostitvenih objektov so v občini ohranjeni štirje, vidni pa so tudi ostanki stare proge. V družbi Petra Bezka se bomo zapeljali po železniških tirih in spoznali železniško zgodovino Borovnice.

Peter Bezek

Omeniti velja, da je Borovnica poznana tudi po največjih nasadih ameriških borovnic v Sloveniji, nasajenih na območju Ljubljanskega barja. Vsako leto prirejajo turistično prireditev Praznik borovnic, ki se odvija v drugi polovici julija. Čeprav se zdi, da bi ime kraja lahko bilo poimenovano po tem modrem sadežu, pa temu ni tako. Izvor imena še vedno ni natančno pojasnjen. Ena razlaga pravi, da ime izhaja še iz časa koliščarjev, druga pa, da je kraj ime dobil po borovih gozdovih. Poleg omenjenega, si lahko v Borovnici ogledate kar nekaj naravnih znamenitosti. Ena takih je pravljična soteska Pekel. Je izredno slikovita in obiskana točka, kaj več pa nam bo povedal Damjan Debevec.

Damjan Debevec

Ob obisku Borovnice popotnik skoraj na vsakem koraku naleti na kakšen sakralni objekt ali božje znamenje. Njihovo zgodovino in značilnosti bomo odkrivali skozi pripoved domačinke Marjete Debevec, ki je bogato borovniško sakralno dediščino opisala v eni od svojih knjig. Zaupala pa nam bo tudi katero od zanimivih legend tukajšnjih prebivalcev.

Marjeta Debevec

V Borovnici se skriva tudi lepo število zanimivih jam in breznov, katere vseskozi pridno raziskujejo člani Jamarskega kluba Borovnica. Klub z dolgoletno tradicijo je bil sprva sekcija Jamarskega društva Železničar iz Ljubljane, potem sekcija Planinskega društva Borovnica, leta 1982 pa so ustanovili svoj klub. Člani so zelo aktivni. Vsak drug vikend se odpravijo na teren, raziskujejo jame širom po Sloveniji, organizirajo pa tudi jamarsko šolo. Več pa nam bo povedal predsednik kluba Peter Svete.

Peter Svete

To je bila današnja nedeljska razglednica poslana iz Borovnice. Za konec vas povabimo, da se ob priliki z vlakom zapeljete v ta zanimiv zgodovinski kraj. Odpravite se lahko do soteske Pekel, kaj dobrega pojeste, si ogledate ostanke železniške dediščine, se sprehodite po interaktivni doživljajski poti jelenčka Dolinka, predvsem pa vam svetujemo, da Borovnico obiščete julija na praznik Borovnic in se posladkate z modrimi jagodami.  

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.