SEVERNOPRIMORSKI ŽUPANI S PODPORO DIREKTORJEM ZD PRI REŠEVANJU PROBLEMOV PRIMARNEGA ZDRAVSTVA REGIJE

Severnoprimorski župani so se na današnji seji Sveta Severne Primorske (Goriške) razvojne regije v Tolminu seznanili s ključnimi problemi primarnega zdravstva na severnem Primorskem, ki so jih predstavili štirje direktorji zdravstvenih domov. Obljubili so jim podporo pri reševanju težav in pogovorih z ministrstvom za zdravje ter zdravniško zbornico.

Direktor ZD Ajdovščina Egon Stopar je opozoril, da so razmere v ZD Ajdovščina najbolj kritične. Na eni strani je težava dostopnost zdravnikov za opredeljevanje, saj imajo trenutni zdravniki prepolne ambulante, na drugi strani pa tudi dostopnost zdravnikov, saj pacienti zaradi obremenjenosti zdravnikov do njih pridejo težje, zdravnik pa si za pacienta vzame manj časa.

Kot ključni problem je Stopar tako izpostavil pomanjkanje zdravnikov in njihovo starostno strukturo. V ZD Ajdovščina bi denimo potrebovali skupno 20 zdravnikov, imajo jih 14, od tega nekatere v prihodnjih letih čaka upokojitev.

Direktorica ZD Nova Gorica Petra Kokoravec je predstavila splošno problematiko družinske medicine, za specializacijo katere se mladi odločajo vedno manj, Gaudencio Lucas Triep, direktor ZD Tolmin, pa je spregovoril o zaposlovanju zdravnikov iz tujine, predvsem o dolgotrajnem postopku vključevanja zdravnika iz tujine v slovenski zdravstveni sistem.

Direktor ZD Idrija Tomaž Glažar je predstavil predloge rešitev ključnih sistemskih problemov, ki so jih oblikovali vsi direktorji. Ti so se med seboj povezali in pozvali tudi župane, da poskušajo do države nastopiti skupaj, saj kot edino pot do izboljšanja stanja vidijo reševanje težav na državni ravni.

Kot glavno težavo je Glažar izpostavil pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester na primarni ravni. Med konkretnimi predlogi so direktorji izpostavili omejitev posameznih vrst specializacije, povečanje števila specializantov za severnoprimorsko regijo, skrajšanje postopkov za zaposlitev zdravnikov iz tujine ter ustrezne finančne spodbude za mlade zdravnike in več študentske prakse v zdravstvenih domovih.

Na lokalni ravni bi bilo mogoče zdravnike privabiti z zagotavljanjem stanovanj, zaposlitve za partnerja, šolanja in varstva otrok ter zmanjševanjem popoldanskega dela, je dodal. Zdravstveni domovi lahko ponudijo rešitve v obliki zmanjšanja števila dežurstev in spoštovanja omejitev opredeljevanja pacientov do razumne meje.

Župani so potrdili, da se zavedajo težav v zdravstvu in nekateri že delajo na določenih predlaganih ukrepih, vendar pa so direktorji poudarili, da si želijo sistemskih rešitev za celotno regijo ter prosili za še več podpore in pomoči.

Dogovorili so se, da bodo predloge rešitev težav kadrovske problematike v zdravstvenih domovih severnoprimorske regije poslali ministrstvu za zdravje in Zdravniški zbornici Slovenije ter ministra in predsednico zbornice povabili na skupen sestanek, na katerem bi se pogovorili o konkretnih predlogih in določili terminski plan ukrepov.

Župani so se na današnji seji seznanili tudi z namero za podpis sporazuma o čezmejnem sodelovanju in izmenjavi pomoči med gasilci Italije in Slovenije vzdolž celotne državne meje. Kot je pojasnil poveljnik Gasilske enote Nova Gorica Simon Vendramin, so pred leti že sklenili sporazuma o čezmejnem sodelovanju med poklicnima gasilskima enotama Gasilske brigade Koper in gasilci iz Trsta ter med Gasilsko enoto Nova Gorica in goriškimi gasilci, ki urejata izmenjavo hitre pomoči v 10-kilometrskem obmejnem pasu.

V sporazum pa želijo vključiti še ostale prostovoljne gasilske enote na slovenski strani, ki prav tako opravljajo javno gasilsko službo in sodelujejo pri čezmejnih aktivnostih pomoči, pravno formalno pa bi uredili izmenjavo pomoči še s tretjo mejno italijansko poklicno enoto, in sicer tisto v Vidmu. Župani so osnutek sporazuma o čezmejni pomoči med obema državama na območju celotne slovensko-italijanske državne meje podprli. Kot je dejal Vendramin, bi lahko do podpisa prišlo v prvi polovici leta 2022.

Simona Skočir

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.