POZABLJENE ZGODBE CERKNEGA

Ponedeljek, 06. december 2021

Današnja nedeljska razglednica nas popelje skozi pozabljene zgodbe Cerknega. Mesto z okrog 1500 prebivalci je tudi središče Občine Cerkno, ki jo sicer sestavlja 17 vasi. O sami občini in o tem kdo je pravi »Crklan« je takole zapisal Marko Razpet, ki ga je cerkljansko narečje začelo zanimati že v mladih letih:

POSNETEK NUŠA 1 – Opčina Cierkna


Marko Razpet, eden izmed avtorjev Spletiša – spletne strani v cerkljanskem narečju – je leta 2002 prejel tudi Bevkovo nagrado Občine Cerkno. Čeprav sedaj ne živi več na rodnem Cerkljanskem pa cerkljansko narečje zanj še vedno predstavlja pomemben del življenja. Povabili smo ga pred mikrofon in ga malce bolj podrobno povprašali o tem zanimivem narečju.

POSNETEK MARKO RAZPET 1 – Cerkljansko narečje


POSNETEK MARKO RAZPET 2 – Cerkljansko narečje





Kot rečeno je Marko Razpet avtor številnih zapisov in pesmi, med njimi tudi pesmi o Miklavževem turnu, del te pesmi pa za vas prebiramo tudi na naših frekvencah;

POSNETEK NUŠA 2 - Maklaužeu turn

Kakšno je zgodovinsko ozadje Miklavževega turna in koliko resnice je v skritem zakladu pod turnom nam izda Milojka Magajne, vodja Cerkljanskega muzeja.

POSNETEK MILOJKA MAGAJNE – Miklavžev turn



Foto: Visit Cerkno


Mnogi prebivalci Cerknega se še spominjajo kako je včasih iz pekarne v Cerknem zjutraj dišalo po sveže pečenih dobrotah. Pridni peki so običajno celo noč pripravljali kruh, pecivo pa tudi dobro poznane »cerkljanske pajtičke«.

POSNETEK NUŠA 3 – Kuoščeu

Ta stavek je bilo med prebivalci Cerknega slišati večkrat - kruh iz pekarne, ki je bila nekoč v stavbi kjer sedaj domuje naš radijski studio, je namreč na različne načine po mestu razvažal naš sogovornik Ivan Čelik, po domače Kuoščev.

POSNETEK IVAN ČELIK – Pekarstvo na Cerkljanskem


Foto: Bojan Tavčar


To je bil torej pekarski mojster Ivam Čelik – Kuoščev. In ker tudi danes izbiramo glasbo, ki je nastajala na Cerkljanskem, boste v naslednjih minutah prisluhnili pevcu in kitaristu nekdanje skupine Babaloo, ki je mimogrede povedano, tudi „kuoščev“

Poseben dogodek pa je v Cerknem odmeval zimskega dne leta 1911, morda 12. Viljem Peternelj po domače »Firbarjev Vilko« je namreč napovedal prelet Cerknega s svojim brezpilotnim letalom. Gre za premožnega Cerkljana, ki se je v tistih letih lahko privoščil takšne podvige.

Leta 1910 je vstopil v pilotsko šolo pri letalski tovarni Rumpler v Berlinu, po nekaterih  podatkih naj bi se začel šolati za pilota leta 1912. S šolanjem si je pridobil izpit za vožnjo motornega letala.

Najbolj pa je zanimiva cerkljanska zgodba. Pozimi  Leta 1912 je Vilko Peternelj izdelal svoje brezmotorno letalo, ki ga je sestavljal dlje časa, ko se je iz tujine vračal domov. Zamislil si je preprosto  jadralno enokrilno letalo z enim sedežem, a žal s premajhno površino kril. S konjsko vprego so na saneh pripeljali letalo na Lajše nad Cerknim, prav na vrh hriba,  kjer je danes točka oddajnikov. Tam je bil po njegovem mnenju primeren teren: za vzlet: sprva zelo strm za zalet, nato položnejši za pristanek.

Peternelj je napovedal dan in uro, ko naj bi letel in tedaj so se vsi Cerkljani ozirali v nebo,  a poleta niso pričakali. Letalo je bilo postavljeno na smučke, da bi zdrselo po snegu.  Po več poskusih se je naposled letalo odlepilo od zasneženega pobočja in strmo padalo več metrov globoko, toda ni ga bilo mogoče zanesljivo upravljati, zato je  pristalo v grmovju. Vilko se ni poškodoval, kar pa je ostalo od letala je prepustil otrokom, da so razbitino uporabili za igre.

Kasneje je bil Vilko zelo dober pilot motornih letal in sodeloval je tudi v mnogih bitkah v 1. svetovni vojni. Vozil je tudi Generala Maistramed drugim je znamenitega borca za severno mejo popeljal  iz Dobrle vasi v Velikovec, Borovlje, Loče in nazaj v Dobrlo vas, ko se je pred plebiscitom pogajal, da bi bilo to območje priključeno Sloveniji. Vč o družini Firbarvjevih in samem Vilkotu pa Ivana Leskovec iz Mestnega muzeja Idrija, ki je pred leti svojo diplomsko nalogo zasnovala prav v Cerknem.

POSNETEK IVANA LESKOVEC – »Firbarjev Vilko«


V današnji nedeljski razglednici smo prah obrisali iz marsikatere že pozabljene zgodbe Cerknega. Zanimive zgodbe, o katerih mladi vedo malo manj, je ob pomoči Ivana Seljaka obujala Nuša Jeram. Nuša pa je današnjo nedeljsko razglednico popestrila tudi z izseki besedil in pesmi, prebranimi v cerkljanskem narečju.






Nuša Jeram


Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!



Pozabljeno geslo?

 

četrtek
28.03.2024
8°C / 15°C
petek
29.03.2024
8°C / 19°C
sobota
30.03.2024
8°C / 22°C