OBČINI AJDOVŠČINA IN VIPAVA NAČRTUJETA VZPOSTAVITEV NAMAKALNEGA SISTEMA ZGORNJE VIPAVSKE DOLINE
Četrtek, 16. december 2021
V občinah Ajdovščina in Vipava po šestih letih predpriprav, ki so zajemale izdelavo primerjalnih variant in študij, vzpostavljajo namakalni sistem, katerega izgradnjo načrtujejo v letu 2028, vodo zanj pa bodo zajemali iz Vogrščka. Po izgradnji hitre ceste čez Vipavsko dolino bo to naslednji največji infrastrukturni projekt tega območja, pomemben za kmetijstvo, ki je pomembna gospodarska panoga tega območa.
Način vključevanja kmetov in nadaljnje korake do izgradnje sistema so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, kjer so spregovorili predstavniki občin Ajdovščina in Vipava, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in Biotehniške fakultete ter predstavnik kmetije Koron, ki že uporablja namakalni sistem od Vogrščka proti Novi Gorici, si pa želi, da bi ga lahko tudi bližje kmetiji.
Namakalni sistem bo
lastnikom kmetijskih zemljišč na območju zgornje Vipavske doline
omogočil oskrbo z vodo za namakanje in za oroševanje pri
preprečevanju zmrzali, saj je zaradi vse večjih in pogostejših
ekstremnih vremenskih razmer kmetovanje vse bolj oteženo, pridelek
pa bistveno zmanjšan ali celo uničen. (zmanjšan pridelek,
uničenje celotnega pridelka).
Pod vodstvom občine Ajdovščina so
tako v zadnjih šestih letih v sodelovanju s številnimi strokovnjaki
preverili več možnih rešitev, kot najučinkovitejša se je
izkazalo namakanje iz zajezitve Vogršček po izvedeni sanaciji. Eden
ključnih ciljev je, spodbuditi uporabnike kmetijskih zemljišč, da
se odločijo za podpis pogodbe in vstop v sistem namakanja. Ključno
je sodelovanje vse v dolini pri zavezi, s katero bomo omogočili
kmetom, da nas še naprej oskrbujejo z lokalno, doma pridelano hrano,
poudarja ajdovski župan Tadej Beočanin.
Tudi vipavski župan Goran Kodelja izpostavlja pomen vključevanja kmetov za uresničitev tega načrta.
Zakonodajni pogoj za vzpostavitev sistema namakanja v boju proti suši, ki bo hkrati služil tudi za oroševanje zoper pomladansko pozebo, je podpis pogodb z lastniki zemljišč, da bodo sistem uporabljali, v obsegu 67 % površin, potencialnih za namakanje. Namakalni sistem bo pokril območja, kjer bodo podpisane pogodbe z lastniki. Po podpisih pogodb med lastniki in občino bo sledila priprava dokumentacije, pridobivanje dovoljenj in zagotavljanje financiranja izgradnje s pomočjo občinskih, državnih in evropskih sredstev. V občini Ajdovščina so odprli posebno telefonsko številko in elektronsko pošto (05 3659 104, namakanje@ajdovscina.si) za lastnike zemljišč in kmete, ki tako lahko neposredno dobijo odgovore na svoja vprašanja. V začetku naslednjega leta pa bodo zagotovili možnost dostopa do informacij tudi po krajevnih skupnostih.
Iz črpališča v
Vogrščku bo potekal primarni cevovod, ki ga bodo večinoma vodili
po ali ob obstoječih poteh. V zgornjo Vipavsko dolino bodo vodo,
tako kot v mnogih primerih namakalnih sistemov v Sloveniji in tujini,
črpali s pomočjo električne energije.
V občini Ajdovščina je načrtovanih osem namakalnih polj s potencialno površino za namakanje v velikosti 1.700 hektarjev in potencialno površino za protislansko zaščito. Stroški izgradnje so za občino Ajdovščina ocenjeni na 23 mio evrov (brez DDV). V občini Vipava je predvideno območje za namakanje v velikosti 754 hektarjev. Projektantska ocena investicije za občini Ajdovščina in Vipava skupaj je dobrih 32 mio evrov (brez DDV). Izgradnjo sistema bodo financirali iz državnih, evropskih in sredstev občine.
Strošek za lastnika bo sestavljen iz fiksnega dela na hektar in variabilnega dela glede na porabo vode. Po ocenah Občine Ajdovščina, bi po cenah na trgu, kot so veljale za letošnji oktober, višina fiksnega dela plačila za lastnika zemljišča na območju občine Ajdovščina, ki bi se vključil v namakalni sistem, informativno znašala med med 35 in 65 evrov na hektar letno, variabilni del pa okrog 0,12 evrov na m3 porabljene vode. Več kot bo uporabnikov sistema, nižja bo cena za posameznika. Za občino Vipava so informativni izračuni še v izdelavi. Enotne cene ni mogoče vnaprej podati, saj je ta odvisna od leta, vrste rastline, tal, samega sistema namakanja itd. Primer s Ptuja kaže, da je celoten strošek kmetovalca za namakanje koruze v zelo sušnem letu znašal 200 evrov na hektar na leto.
Metka Rupnik
Foto: Občina Ajdovščina in Sklad kmetijskih zemljišč
Komentarji
Oddajte svoj komentar
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!