NASMEH IZ STREH: VILI FLORJANČIČ, DIMNIKAR

Petkove popoldneve v letošnjem decembru namenjamo pogovorom z našimi zanimivimi, iskrivimi in zgovornimi, a najprej predvsem skritimi gosti. Ta teden smo, to gotovo že veste, skrili in nato odkrivali Vilija Florjančiča, dimnikarja, pozorni in pogumni poslušalci pa ste že lahko odgovorili na katerega od njegovih štirih vprašanj.

Ob petih popoldan pa je že čas, da z Vilijem nekoliko bolj na dolgo in široko spregovorimo. V pogovoru nam je odstrnil tančice s svojega zanimivega poklica, zaupal pa tudi nenavadno anekdoto, ki se mu je pripetila med čiščenjem dimnika. 

Dimnikarjev se, bolj kot kateregakoli drugega javnega poklica, držijo številne vraže in del razloga gotovo tiči v tem, da velja za eno najstarejših javnih služb, ki se pri nas in v Evropi izvaja že od 16. stoletja.

Za standardizacijo dimnikarstva na ozemlju današnje Slovenije je veliko storila cesarica Marija Terezija in že tedaj so ta poklic opravljali na način državne koncesije. Obveznost, da v prebivališču zagotovijo zidan dimnik, je v določenem obdobju avstrijski deželni red zahteval od vsakega moškega, ki se je želel poročiti.  

Tudi Vili je v več kot 20-letni dimnikarski karieri doživel spremembe in razvoj ogrevalnih naprav. Etažni štedilniki na drva se že desetletja pospešéno umikajo centralnemu ogrevanju, ki za energent uporablja lesno biomaso, kurilno olje ali plin. Še preprostejšo možnost v zadnjem času nudijo klime in njihove mlajše in tehnološko bolj izpopolnjene sestre – toplotne črpalke. Slednje so tudi razlog, da se iz marsikaterega dimnika ne suka več dim, ampak morda vonjave, ki jih ujame kuhinjska napa. 

Kljub temu ostaja množica dimnikov in peči, ki jih je potrebno vzdrževati in redno pregledovati. Kako to počne Vili Florjančič izveste v pogovoru, ki ga je pripravil Primož Božič.

Vili je potrdil, da med ljudmi še vedno živi prepričanje, da dimnikar prinaša srečo in se ob pogledu nanj še prijemljejo za gumb. Kljub temu pa sreče ne prepušča muhasti usodi, ampak zanjo najraje poskrbi kar sam. Potrudi se, da z obiskom ljudem polepša dan in jim tako dejansko prinese košček sreče, ki se drži njegovega poklica.

Tudi v drugem delu ostaneta najprej še pri dimnikarskem delu, nato pa se preselita še višje – Vili je tudi nekdanji zmajar, ki pa se je bolje počutil visoko v zraku kot na relativno varni strehi. Danes ga, tudi v dobrodelne namene, po svetu največkrat popelje motor, ki ga je pred leti zamenjal za kolo, s katerim se je rad družil tudi po več dni skupaj. 

Primož Božič

Foto: arhiv Vilija Florjančiča

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.