OKROGLA MIZA O TRAJNOSTNI MOBILNOSTI: TEMELJI SO, NE SMEMO ODNEHATI

V sklopu festivala outdoor filma so včeraj v Bovcu priredili okroglo mizo Trajnostna mobilnost v Sloveniji in Alpah. Poudarek je bil na mobilnosti v turizmu, ki predvsem v poletnih mesecih pomeni veliko okoljsko obremenitev v območju Julijskih Alp. Udeleženci srečanja so prihajali z različnih sfer, povezanih s širšim območjem alpskega sveta in varovanja okolja pri nas.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je poudarila, da se na področju zelene mobilnosti dogaja veliko t. i. »zelenih laži« to je praks, ki so trajnostne le na videz; omenila je primer e-avtomobilov, ki imajo v najboljšem primeru le za četrtino nižji ogljični odtis od primerljivega dizelskega avtomobila. Obenem pravi, da bi se turistična strategija morala zavedati podnebnih sprememb pa tudi to, da mora turizem ostati dostopen vsem ljudem, ne glede na socialni status.

Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je povedal, da svetovne strategije trajnostne mobilnosti navadno izpuščajo podeželska oz. neurbanizirana območja. Pravi, da se strategija turizma nikoli ni posvečala mobilnosti in da so v predstavitvene spote umestili le letala in avte kot možne načine prihoda in premikanja po Sloveniji. Poudaril je, da so v Bohinju z avtobusnimi prevozi proti Voglu, Soriški planini in Pokljuki že veliko storili v smeri zagotavljanja kvalitetnega javnega prevoza za turiste, hkrati pa pravi, da javni prevoz za turiste ne more delovati ločeno od tistega za domačine.

Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra je predstavil noviteto letošnje turistične sezone, to je poletna avtobusna linija v Čedad, ki je povezala Posočje in Beneško Slovenijo na italijanski strani meje. Projekt je bil financiran iz evropskega projekta Crossmoby, ki pa se je letos iztekel in pogovarjajo se, da bi ministrstvo za infrastrukturo prevzelo stroške prevoza. Zdi se mu tudi, da meje, ki so padle z vstopom v schengensko območje, še vedno obstajajo zaradi odsotnosti čezmejnih povezav.

Majda Odar iz TNP-ja je poudarila predvsem pomembnost delovanja na državnem nivoju, saj trajnostna mobilnost ne more biti učinkovito rešena na ravni posameznih občin. Kot dobro novico je izpostavila dejstvo, da nov Zakon o državnih cestah po novem dovoljuje omejitev prometa na državnih cestah zgolj zaradi povečane obremenitve okolja, kar doslej ni bilo možno.   

Jernej Stritih iz društva za varstvo Alp CIPRA je bil uvodoma kritičen do 5-zvezdičnega butičnega turizma, ki je zapisan v strategiji slovenskega turizma, in bi namesto njega v strategiji raje videl pravični turizem, to je dostopen za vse pod enakimi pogoji. Trajnost je tudi družbeno dobro, je povedal, in višje cene ne morejo biti način omejevanja obiskovalcev.

Govorci so se strinjali, da so eden od predpogojev za trajnostno mobilnost izboljšani javni prevozi, takoj za tem pa tudi združenost kart in voznih redov različnih prevoznih sredstev, kar je v tujini običajna praksa. Nadalje so potrdili, da o trajnostni mobilnosti v turizmu ne moremo govoriti ločeno od trajnostne mobilnosti nasploh, da torej od gostov ne moremo zahtevati česar sami ne spoštujemo. Še ena točka je bila ugotovitev, da bi morala država že ob načrtovanju cestnega omrežja misliti na vse oblike prevoze, ne pa zgolj avtomobilskega.

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.