PISANKA POPOTOVALA PO KANALSKEM KOLOVRATU

Nedelja, 09. januar 2022

Pisanka, naša nova nedeljska oddaja, v kateri bomo popotovali po vsej severni Primorski, smo za današnje prvo oddajanje oblikovali z vsebinami iz Kanalskega Kolovrata.

Kanalski Kolovrat je, kakor je zapisal Frane Goljevšček in na kar nas je opozorila tudi domačinka Jožica Strgar iz Kambreškega, nekoliko umetno poimenovanje za naravni grebenski podaljšek Kolovrata, gorskega hrbta med Livkom in Solarji. Do nedavnega ta greben ni imel enotnega imena in med domačini so živele zgolj lokalne oznake posameznih delov, poimenovane po bližnji vasi ali vrhu.

Pogled z Globočaka proti jugu, desno del Kanalskega Kolovrata

Čeprav se tamkaj živeči prebivalci morda ne strinjajo s poimenovanjem 'kolovrat' pa narava v resnici ni postavila dosti preprek za grebenski prehod s tolminskega na kanalsko območje. Tudi zato je bila že pred časom tu speljana Pot miru, ki se ji je v lanskem letu pridružila štirietapna razširitev daljinske pohodniške poti Juliana Trail.

Vojaško korito na cesti SrednjeKambreško

O Juliani nekoliko kasneje spregovorimo s Katjo Žagar, predsednico Planinskega društva Valentin Stanič, pred tem pa prisluhnimo kratki zgodovinski označitvi tega področja in načrti, ki jih ima tukaj Fundacija Poti miru. Z Leonom Četrtičem se je pogovarjala Simona Skočir.

Pogovor: Leon Četrtič

Kakor rečeno 17. in 18. etapa Juliane Trail potekata od Tolmina do Korade, ciljna točka prve in obenem začetna točka druge pa je planinski dom po Ježo, nekdanja karavla med Solarji in Srednjim. Z njim že več časa upravlja Planinsko društvo Valentin Stanič, ki želi pohodnikom in kolesarjem na gostinsko precej osiromašeni poti vsaj poleti nuditi hrano in pijačo. Naša sogovornica je bila Katja Žagar, predsednica Planinskega društva Valentin Stanič iz Kanala. Kakor pravi, je cesta med Solarji in Kambreškim, kjer dom stoji, zaradi razglednosti zanimiva v vseh letnih časih, tudi pozimi, ko pa žal ni splužena in v pogovorih z občino si že prizadevajo, da bi vzpostavili čiščenje te, sicer državne ceste.

Pogovor: Katja Žagar


Planinski dom pod Ježo

Iz Planinskega doma pod Ježo vodi cesta, delno pa tudi pešpot, mimo Pušnega in Srednjega do Kambreškega. Juliana Trail se tu povzpne še na 809 metrov visoki Globočak, cesta pa se seveda oklepa zahodnega pobočja in gleda na italijansko stran. 

Tangice Franca Jožefa, del razstave keramičnih izdelkov Vojna je ženskega spola v Lukčevi hiši na Kambreškem. Avtorica Lučka Šićarov

Na Kambreškem že 20 let za zgodovinsko in posebej etnološko dediščino teh krajev skrbi Jožica Strgar. V nekdanji Lukčevi domačiji s črnim ognjiščem je zbrala impozantno zbirko starega orodja, ostalin iz 1. sv. vojne, dokumentov in fotografij. S svojim delom skuša iztrgati pozabi dejstvo, da so na tem hribovju vedno živeli ljudje za katerimi pa, prav kmalu, ne bo ostalo čisto nič in nekim prihodnjim rodovom se bo zdelo, da jih sploh nikoli ni bilo. Redni razstavi, če smemo po vseh merilih edinstveno Lukčevo hišo primerjati z muzejem, pa je septembra lani zbirki Jožica dodala tudi keramične izdelke izpod rok Lučke Šićarov. Z Jožico je za mizo, ki je del originalnega hišnega pohištva, spregovoril Primož Božič.

Pogovor: Jožica Strgar

A za to smo se borili? Eksponat na razstavi Vojna je ženskega spola

Nedeljska Pisanka je sedaj že premerila polovico poti, Kambreško, kjer smo se ustavili pri Jožici Strgar, je namreč približno v sredi med Ježo in Ligom. Naša zadnja današnja točka bo Lig oz. Maricèl, kakor je bilo območje zaradi znane božjepotne cerkve poimenovano.

V Ligu in Čolnici so še natanko teden dni na ogled jaslice, ki so jih pred svoje domove postavili domačini. Kakor nam je povedala Metoda Humar, jih je vredno obiskati dvakrat, tako preko dneva, ko lahko uživamo tudi v neznanskih razgledih, kot zvečer, ko nekatere jaslice zasijejo v soju luči. 

Jaslični utrinek iz Liga

Lig pa skriva poleg znane cerkve, v kateri med drugim lahko sedaj občudujemo klekljane oltarne prte, tudi nekoliko manj znano, a kljub temu ogleda vredno župnišče. Župnik v župniji Kanal, ki upravlja z Marijinim Celjem, Aleš Rupnik pravi, da so prostori poslikani v slogu, značilnem za Benečijo, in pri obnovi bodo skušali to značilnost ohraniti.

Pogovor: Aleš Rupnik

Takole, naša nedeljska Pisanka je pri koncu, upamo, da smo v komu vzbudili željo po raziskovanju ali ponovnem raziskovanju hribovja na desni strani Soške doline, ki poleg drugega, nudi tudi čudovite razglede na pravzaprav vse smeri neba.  



Primož Božič, Simona Skočir

Naslovna fotografija: panorama izpred cerkve na Marijinem Celju



Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!



Pozabljeno geslo?

 

sreda
25.05.2022
15°C / 28°C
četrtek
26.05.2022
15°C / 28°C
petek
27.05.2022
16°C / 30°C