(DESKLJANSKO) DEKLE JE PO VODO ŠLO - O OBVODU INDUSTRIJSKE CONE IN POVEZAVI NA MRZLEK

V današnje Središče smo postavili dva projekta, ki bosta v prihodnjih letih reševala težave pri vodooskrbi Deskel in še nekaterih okoliških naselij. V prvi vrsti gre tu za tako imenovani obvod industrijske cone, ki bo nadomestil 40 let staro in neustrezno speljano povezavo med vodarno Močila in odjemalci, nekoliko dolgoročnejši in zahtevnejši projekt pa bo izgradnja povezave z vodarno Mrzlek, iz katere se bodo v prihodnjih letih prebivalci tega dela kanalske občine oskrbovali z vodo.

Potrebi po drugačni vodovodni trasi je botrovalo katastrofalno onesnaženje izpred leta in pol, ko je v Eternitu prišlo do preliva tehnološke vode in posledično črpanja slednje v omrežje za prebivalce.

Skica obstoječega prenosnega vodovovoda v Anhovem. Avtor Borut Jermol.

Kakor nam je zaupal Borut Jermol, se bodo z 1,6 kilometra dolgo novo povezavo popolnoma izognili industrijskemu območju, obenem pa se bodo znebili velikega ovinka, ki ga voda napravi preden pride do naselij na levem bregu reke Soče.

V tem trenutku se ta naselja namreč oskrbujejo z vodo, ki iz vodarne pride v novo cementarno in Sočo preči na novem mostu pri kamnolomu ter je nato ob hali homogenizacije speljana v smeri Rodeža.

Spodaj lahko prisluhnete pogovoru z Borutom Jermolom, ki na občini Kanal vodi izvedbo teh dveh projektov.

Pogovor: Borut Jermol

Projekti na terenu se celo z državno pomočjo ne morejo začeti tako hitro, kot bi si želeli, pove Jermol, saj so morali v postopku pridobiti mnenje oziroma soglasja kar desetih pravnih oseb in inštitucij. Še dodatno težavo so predstavljale državne parcele, pri katerih ni bilo jasno, kateri državni organ si jih pravzaprav lasti. 

Predvidena trasa obvoda industrijske cone. Avtor Borut Jermol.

Z Borutom Jermolom smo podrobneje spregovorili tudi o navezavi na vodni sistem Mrzlek, za katerega bo 1,2 milijona evrov prišlo neposredno iz državnega proračuna, kar je bržkone prva tovrstna pomoč v skoraj 30-letni zgodovini občine. 

Ta projekt pa je edinstven še po eni strani, gre namreč za idejo, ki je bila na občinskem svetu občine Kanal zavrnjena že dvakrat. Prvič že leta 2014, ko so v občinsko strategijo oskrbe s pitno vodo zapisali, da se po načelu, da je občina vodno samooskrbna, obnovi vodarno Močila.  

Drugič so ta projekt svetniki zavrnili pred dobrim letom, vendar hkrati sprejeli sklep, da se za območje Deskel in Anhovega poišče drug, od Soče neodvisen vodni vir. Iskanje jih je nazadnje pripeljalo nazaj na izhodišče, saj se je Mrzlek naenkrat pokazal kot edini možen sekundarni vir za to območje.

Kakor je povedal Jermol, se stvari po sprejetju proračuna občine konec decembra lani hitro premikajo. Izbrana je bila različica ena, ki bo vodo iz Mrzleka najprej spravila v vodarno Jurjevo nad Gorenje Deskle, od tam pa do uporabnikov. Narejen je že tudi načrt, ki projekt navezave deli na tri dele.

Kakor so pojasnili, so projekt na tri dele razdelili iz previdnostnih razlogov: če bi se pridobivanje dokumentacije ali dela na enem sektorju iz kateregakoli razloga ustavila, bi delo kljub temu napredovalo na drugih dveh odsekih.

Prvi koraki na terenu bodo v najboljšem primeru storjeni letos, ko bodo obenem s komunalno ureditvijo vasi Prilesje položili že tudi 150 m prenosnih cevi, po katerih bo kasneje voda iz Mrzleka tekla proti Desklam.

I. faza sicer zajema 1,8 kilometra dolg prenosni vodovod od Prilesij do mostu v Plavah, ki vključuje tudi črpališče v Prilesju, II. faza bo vodo po slabem kilometru cevi pripeljala prek reke Soče do vodarne Ledinca, III. faza pa bo vodo iz prenosnega vodovoda, ki teče vzporedno z glavno cesto skozi Deskle, preko polj peljala do 300 kubičnih metrov velikega vodohrana Jurjevo nad Desklami. Čeprav bodo Deskle in okolica vodo dobivali iz Mrzleka, pa bo kot sekundarni vodni vir še vedno ostala vodarna Močila, ki bo služila tudi kot dobro pogajalsko izhodišče za ceno kubičnega metra vode pri Goriških vodovodih.

Kljub dobrim novicam pa ob projektu navezave na Mrzlek ostajajo pomisleki, ki so jih svetniki ob zahtevi po priklopu izražali na občinskih sejah. Poglavitni pomisleki so bili cena investicije, ta pomislek sicer delno rešuje država, zadolženost podjetja, ki upravlja z Mrzlekom in posledično možno zvišanje cene vodarine ter mešanje izvirske in soške vode v vrtini, kjer se zajema voda za vodarno Mrzlek. 

Primož Božič

Naslovna fotografija: Most v Plavah, kjer se stikata I. in II. faza projekta navezave na Mrzlek
 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.