DANES PREMIERA FILMA O NAJSTAREJŠI PIŠČALI NA SVETU

Danes opoldne bo na Youtube kanalu steklo premierno predvajanje krajšega filma »Neandertalčeva piščal iz Divjih bab – najstarejše glasbilo na svetu«, ki ga je pripravil Narodni muzej Slovenije. Svetovno pomembna najdba, odkrita med arheološkimi izkopavanji v najdišču Divje babe pri Cerknem, je sprožila odmeve v arheološki in glasbeni strokovni javnosti in temeljito spremenila pogled na neandertalčev duhovni in ustvarjalni svet.

Koščena piščal, izdelek neandertalca, najstarejše glasbilo na svetu, staro okoli 60.000 let, je bilo odkrito leta 1995 v podzemni jami Divje babe v bližini Cerknega med večletnimi sistematičnimi izkopavanji arheologa dr. Ivana Turka. Piščal je ob najdbi ležala v bližini kurišča, v plasti, ki se je odložila pred 60 do 50.000 leti. Neandertalec, ki je živel v času ledene dobe, izumrl pa pred približno 40.000 leti, jo je z namenom glasbenega izražanja izdelal iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero je izvrtal štiri luknjice.

Piščal iz Divjih bab je starejša od vseh znanih paleolitskih piščali na svetu in obenem prva, ki je zanesljivo izdelek neandertalca. Bil je torej prvi med človekovimi predniki, za katere vemo, da so poznali glasbila. Piščal iz Divjih bab dokazuje, da so bili neandertalci vešči tudi tako abstraktne in le človeku lastne dejavnosti, kot je ustvarjanje glasbe. Od drugih podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša okrog 20.000 let.

Neanderalčeva piščal je na ogled na stalni razstavi Zgodbe s stičišča svetov v Narodnem muzeju Slovenije, ki je tudi pripravil film, ki bo od danes dalje na ogled na spletu. O pomenu odkritja glasbila, ki je spremenilo vpogled v svet neandertalca in spodbudilo nove raziskave, bodo v njem spregovorili dr. Peter Turk, prof. Boštjan Gombač in mag. Miran Pflaum.

Piščal iz Divjih bab je izjemnega pomena za razumevanje kulturnega in posredno biološkega razvoja naših predhodnikov. Najdba radikalno ruši še do pred kratkim močno zakoreninjene predstave o neandertalcih kot primitivnih človečnjakih. Dokazuje, da so bili neandertalci inovativni in čuteči ljudje, zmožni umetniškega izražanja. Glasbilo iz Divjih bab je zato izjemno dragocen pokazatelj enega najpomembnejših mejnikov na dolgi poti učlovečenja.  

Metka Rupnik

Foto: Narodni muzej Slovenije

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.