NEDELJSKI PISANI MIKROFON SE JE TOKRAT MUDIL V LEVPI IN SENIŠKEM BREGU

Pisanka današnje nedelje je popotovala po severozahodnem pobočju Banjške planote, kjer je najti Levpo, edino večje naselje na sicer zelo neravnem terenu, ki je botroval tudi razloženi poselitvi tega območja.

Na jugu to območje omejuje grapa Avščka, na zahodu Soška dolina, na severovzhodu Kalski breg in na severozahodu grapa potoka Vogršček. V Levpo pridemo, če se iz Avč v slabih štirih kilometrih dvignemo za skoraj 300 višinskih metrov, če z vzpenjanjem nadaljujemo še šest kilometrov, pa nas na sedemstotem višinskem metru pričaka Kal nad Kanalom. 

Pogled na Soško dolino iz Avšja

Glavna cesta, ki vodi v smeri zahod–vzhod, ima na desni, kakor rečeno, dolino Avščka, na levo pa se stranske ceste odcepljajo proti množici, kar 17 jih je, zaselkov, ki vsi po vrsti ležijo severneje od največjega naselja na tem območju. Pod ime Seniški Breg spadajo zaselki prisojnega in zavetrnega pobočja: Avšje, Škodniki, Senica in Markiči ter nekoliko višje ležeči Zatrebež, Široka Njiva in Ravne, pod levpske pa Testeni, Bizjaki, Hoje, Košenija, Mešnjak, Robi, Sukavec in Zavrh. 

Če se izmed strmih grap tu povzpnemo nekoliko više, se nam na severno stran odpre čudovit razgled na gore in pogorja od Črne prsti do Dolomitov, vendar pa se z našim pisanim mikrofonom nismo predolgo mudili na razglednih točkah. Pri znameniti cerkvi Marije Snežne, ki sicer spada v avško faro, smo zavili levo in hitro dospeli v zaselek, ki se kakor orlovo gnezdo oklepa strmega pobočja nad dolino.

Iz Avšja se pogled na jugozahod spočije ob pogledu na najširši del Soške doline v tem predelu, avško in ročinjsko polje, zgodovinarska ali kako drugače nad minulimi časi navdušena duša pa ima veliko za videti tudi med zidovi ene izmed tukajšnjih hiš.

Črna kuhinja, del Jugove zbirke v Avšju

Tu nas je sprejel Martin Levpušček, ki skrbi za Jugovo etnološko in vojaško zbirko. Obisk pri njem je seveda svojevrstno popotovanje v času, kar pa daje tej zbirki poseben čar, je njen dvojni značaj – del nam predstavi orožje, orodje in opremo vojaške narave, del pa življenje v miru pred obdobjem motoriziranega kmetijstva.

V vaze predelani granatni tulci, del Jugove vojaške zbirke

Puška sprednjača, del Jugove zbirke v Avšju

Martin Levpušček s hčerko Mio v vojaškem delu Jugove zbirke v Avšju

Kakor smo ob ogledu ugotavljali, pa žage amerikanke, lemeži za vprežno živino, jarmi in koši niso predmeti iz učbenikov o 17. in 18. stoletju, ampak vsakdanja realnost generacije naših dedkov in marsikje še tudi očetov.

POGOVOR: Martin Levpušček

Pisana pot nas je iz Avšja vodila naprej, do Testenov, kjer smo poklepetali s predsednikom Športno-kulturno-turističnega društva Levpa Aleksandrom Štrukljem. 

Aleksander Štrukelj s svojim osličkom na 17. Grand Prixu Levpa, zadnjih Mušjih dirkah pred epidemijo // foto: Mitja Berlot, Miha Skrt

Start na Mušjih dirkah 2019, osličke jahajo prav posebne "voznice" // foto: Mitja Berlot, Miha Skrt

Pogostitev na lanskem pohodu Kje so tiste stezice

Prizor iz lanskega pohoda Kje so tiste stezice

Pred dvajsetimi leti ustanovljeno društvo sodi med aktivnejša v kanalski občini, ko smo z Aleksandrom pretresali njihov predkoronski letni koledar, se dogodki kar niso nehali usipati iz njega. V prvem delu pogovora, smo govorili o dveh največjih prireditvah v društvu, Mušjih dirkah in pohodu Kje so tiste stezice, v drugem pa spregovorimo o manjših, tudi zgolj krajanom namenjenih druženjih, nekoliko pa se ozremo tudi na turistične potenciale tega območja.

POGOVOR: Aleksander Štrukelj

Na področju Krajevne skupnosti Levpa je najti tudi še nekaj kmetij, ki se morajo vse po vrsti spoprijemati z težavnimi razmerami hribovskega kmetijstva. Obiskali smo kmetijo Pr' Lukovih, kjer nas je sprejel Klavdij Skrt, ki je pred dobrimi petnajstimi leti pustil redno službo veterinarskega tehnika in se posvetil zgolj kmetovanju. 

Klavdij Skrt med pripravo sira v sirarni v Kanalu

Glavni proizvod kmetije so mleko in mlečni izdelki, med katerimi zadnja leta poglavitno vlogo prevzema sir, ki ga izdelujejo v mlekarni v Kanalu. Kakor nam je zaupal Klavdij, je vesel, da je sledil klicu srca in ohranil kmetijo, za kar pa je bilo potrebnega veliko poguma in vztrajnosti na začrtani poti. Slednja je kljub temu, da je od vedno živel s kmetijo, prinesla tudi precej korakov v neznano.

POGOVOR: Klavdij Skrt

Zadnja postojanka našega tokratnega popotovanja pa je bila Senica, še en zaselek na širšem levpskem območju, kjer smo si ogledali prav posebno znamenitost, ki jo je ob dveh okroglih obletnicah, državni in družinski, postavil Ivan Humar. V prvem delu pogovora nas je na kratko seznanil z družinsko zgodovino, v 1. svetovni vojni porušeno domačijo je njegova babica ob šestih otrocih namreč sama znova postavila na noge in Ivan se je hotel njenemu junaštvu pokloniti s trajnim obeležjem.

Lani je minilo 100 let od vselitve v novo hišo, to okroglo obletnico pa so združili še s 30. obletnico samostojnosti Republike Slovenije. Kapelico so 25. junija med mašo za družino in domovino blagoslovili, v nadaljevanju pa nekoliko več izvemo tudi o motivu mozaika, ki ga je po idejni zasnovi našega sogovornika izdelal pater Marko Ivan Rupnik.

POGOVOR: Ivan Humar

Kapelica z mozaikom p. Marka Ivana Rupnika na domačiji Pr' Humarju v Senici

Primož Božič

Naslovna fotografija: Pogled na Levpo iz Sukavca
 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.