Z BEVKOVIM AMANDMAJEM SKORAJ 23 MILIJONOV ZA UNESCO IN EVROPSKO DEDIŠČINO V SLOVENIJI

Ob sprejetju Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 v državnem zboru je bil izglasovan amandma poslanca Sama Bevka, s katerim so bile v dokument vključene tudi investicije v objekte Unescove svetovne dediščine v Sloveniji, kot so prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju, dediščina živega srebra v Idriji, izbrana dela Jožeta Plečnika v Ljubljani, ter objekta v Sloveniji, ki sta nosilca znaka evropske dediščine, to sta cerkev sv. duha v Javorci in Partizanska bolnica Franja pri Cerknem s sprejemno-informacijskim centrom. Teh objektov, ki jih tudi Evropa in svet priznavata kot izjemne spomenike evropske in svetovne dediščine, namreč prej osnutek Resolucije ni vseboval. Ker Bevk meni, da je to nedopustno, je že za obravnavo na odboru za kulturo pripravil amandma, s katerim je predlagal vključitev omenjenih spomeniških objektov v nacionalni program za kulturo. Za vse te objekte je predvidel 20,7 milijona evrov. Bevkov amandma na odboru sicer ni bil sprejet, je pa koalicija iz njegovega amandmaja povzela en objekt, in sicer izvedbo druge faze prezentacije topilnice s separacijo Rudnika živega srebra Idrija, ki je tudi pod Unesco zaščito, in ga uvrstila na seznam državnih investicij, Zanjo se namenja 2,236 milijona evrov, z začetkom del v letu 2023. Na plenarnem zasedanju je bil Bevkov amandma izglasovan, tako da je sedaj vrednost financiranja na osnovi tega amandmaja skoraj 23 milijonov evrov.

Državni zbor je v tem mandatu sprejel dva pomembna zakona s področja kulture, in sicer Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe RS v kulturi 2021-2026 – imenovan tudi »kulturni evro« in že omenjeno Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2022 – 2029. Ta dva dokumenta trasirata kulturno politiko tudi v naslednjem obdobju. Ta teden pa je na zasedanju državnega zbora Samo Bevk ministru za kulturo Vasku Simonitiju postavil poslansko vprašanje, kako je z izvajanjem zakona o kulturnem evru in kdaj bo vlada sprejela akcijski načrt za izvajanje sprejetega nacionalnega programa za kulturo.

Zakon o kult evru je bil v državnem zboru na predlog tedanjega ministra za kulturo Zorana Pozniča sprejet decembra 2019, izvajati pa se je začel z letom 2021 in zajema sedem programskih sklopov. Minister za kulturo je podrobno poročal o dosedanjem izvajanju zakona.

Izjava Samo Bevk kulturni evro

Štiriletni akcijski načrt pa je obveza ministrstva oz. vlade, ki ga mora pripraviti po sprejetju nacionalnega programa za kulturo. Minister Simoniti je obljubil, da bo akcijski načrt pripravil do konca tega mandata, možno je tudi, da ga pripravi prihodnja vlada, ki pa ga lahko tudi spremeni in novelira. 

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.