PINGULAUENCA KI JO NIE BLU

Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani je v četrtek, 21. aprila, zvenela mehka beneška beseda. Pesnica in zavedna Beneška Slovenka Andreina Trusgnach Cekova je udeležence začarala z izjemno srčno in pomensko poezijo, zbrano v njeni zadnji zbirki »Pingulauenca ki jo nie bluo«, Torej, Gugalnica, ki je ni bilo.

Andreina Trusgnach, iz družine Cekovih od rojstva živi v Nediških dolinah. Otroštvo je preživela v beneški hribovski vasici Mali Garmak. Prav tam je začela graditi močne in trdne temelje na katerih sloni njena iskrena ljubezen do domačega jezika, ki je, kot je povedala, »najbolj dragocen, je znak naše zemlje, naših korenin.« Poezije v slovenskem narečju Nediških dolin je začela pisati pri petnajstih letih in s prehodom v odraslost je še bolj utrdila svojo odločitev, da se umetniško izraža v svojem prvem jeziku. To je zanjo neodložljiva potreba tudi za ohranjanja tega zaklada Videmske pokrajine. Kvaliteto avtorice, ki o spominih, ljubezni, maternem jeziku, pa tudi neokrnjeni naravi piše v jeziku svojega srca, v slovenskem beneškem narečju, je bila že mnogokrat prepoznana tudi v strokovnih krogih, saj je prejemnica več prestižnih nagrad, so še sporočili iz urada za Slovence.

Avtorica je v pogovoru z založnico Martino Kafol predstavila njena najnovejša dela, ki so v zbirki »Pingulauenca ki jo nie bluo« pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska, s katerim je urad pripravil četrtkov večer.  Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi izvirne ilustracije Elene Rucli, ki je pesniški zbirki dodala barve in podobe.

Ivan Seljak

Foto: Urad za Slovence

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.