LOD POD MANGARTOM - VASICA V OBJEMU ALP

Pisanka tega tedna, ki smo jo izjemoma prestavili na soboto, je obiskala Log pod Mangartom, vasico, ki ji ime, prepoznavnost in dobršno mero čara daje četrti najvišji vrh Julijcev, ki se pne nad dolino Koritnice in pod katerega pelje najvišja slovenska cesta.

»V teh dolinah živimo posebni ljudje, posebni kot so posebni letni časi, vetrovi in sončne gore, med katerimi živimo«, so zapisali na spletni strani. Ložani ne skrivajo prirojenega ponosa in gostoljubnosti in pravijo, da so v nasprotju s pregovorno hribovsko skopostjo sproščeni v želji po komunikaciji in druženju.

Slednje je seveda najbolje preizkusiti iz prve roke in Igor Černuta ter Peter Mlekuž sta medse sprejela Primoža Božiča, da se o tem prepriča, obenem pa domov odide s kakšno novo iskrivostjo iz življenja Loga pod Mangartom in njegovih prebivalcev.

Prvi je pred mikrofon stopil Igor Černuta, predsednik krajevne skupnosti, ki nam je Log v splošnem orisal in opisal.

POGOVOR: Igor Černuta

Log pod Mangartom leži v dolini Loške Koritnice, v krajevno skupnost pa poleg Spodnjega in Gorenjega Loga spadajo še vasica Strmec in manjši zaselek na Predelu.

Alpsko naravo doline poudarjajo obkrožajoči jo dvatisočaki in ena najmogočnejših sten v Julijskih Alpah, Loške stena z 2.344 metrov visokim Briceljkom. 

Tod sta vodili prastara jantarska in starorimska pot od Ogleja v Norik s postojanko Ad Laricem, skozi dolino so hodili turški in Napoleonovi vojaki, tu je bilo neposredno zaledje soške fronte. Prek prelaza Predel je nekdaj vodila najkrajša pot med Primorsko in Koroško in zgodovina Loga je v marsičem povezana tudi z obcestno lego. 

Vasico pod vznožjem mogočnega Mangarta v tem trenutku na zemljevid predvsem ameriškega popotnika postavlja tudi dokumentarni film Chrisa Anthonyja Misija Mangart, ki je po več prestavitvah minuli petek v Bovcu končno doživel premierno predvajanje.

Za Igorjem je mesto pred mikrofonom prevzel predsednik Turističnega društva Peter Mlekuž, ki se, kakor mnogo Ložanov, odlično znajde v več vlogah in tako smo z njim poklepetali o tamkajšnji turistični ponudbi, naravnih znamenitostih, zgodovinskih posebnostih, znamenitih Ložanih in še in še.

POGOVOR: Peter Mlekuž

Kakor smo ugotavljali v pogovoru z Igorjem Černuto in Petrom Mlekužem se za obstoj turizma tu ni bati, večjo skrb morajo tu nameniti domačim, tako rekoč, avtohtonim prebivalcem, ki morajo tu preživeti leto in dan in ne le tedaj, ko je v dolini pretoplo ali premalo snega. 

Log je že dlje časa na zemljevidu Poti miru, edinstvenega projekta istoimenske fundacije, ki s svojimi aktivnostmi ohranja in povezuje točke spomina na 1. svetovno vojno.

Alpe Adria Trail, srednjeevropska pohodniška pot, za prečenje Julijskih Alp uporabi prelaz Vršič, daljinsko-pohodniški projekt gorenjskih in posoških turističnih organizacij Juliana Trail pa vršace zaobide prav čez prelaz Predel in gre torej tudi skozi Log pod Mangartom.

Log pod Mangartom so načrtovalci Juliane Trail postavili na cilj 14. in obenem start 15. etape. Med slednjo se povzpnemo na prelaz Predel, še prej pa se spustimo globoko v dolino Predélice, iz globine katere imamo edinstven pogled na ločni most pri odcepu ceste na Mangartsko sedlo.

Slednje je, tako Mlekuž, cilj mnogih če ne vseh obiskovalcev Loga pod Mangartom, posebej po omejitvi števila vozil na dostopni cesti pa je znamenita mangartska cesta postala še bolj zanimiva za kolesarje.

Obiskovalcu ima Log mnogo ponuditi, od poletov z jadralnim padalom, prek soteskanja v Fratarici in že omenjenih pohodniških poti za športno navdahnjene turiste, zgodovinsko-kulturnim navdušencem pa lahko pokaže izjemno pokopališče iz 1. svetovne vojne s spomenikom braniteljem Rombona in Bovške kotline, ki ga je izdelal v vojake vpoklicani češki kipar Ladislav Kofranek. 

Poleg tega je tu cerkev sv. Štefana, zavetnika konj in kočijažev, ki jo je poslikal znameniti slovenski impresionist Ivan Grohar. V njej najdemo tudi repliko Marijinega kipa iz 16. stoletja in nekaj lepih baročnih poslikav. 

Gospodarsko je Log poleg prevozništva in reje drobnice povezan tudi z rudnikom svinca in cinka v Rajblju, s katerim ga je povezoval rudniški predor, ljudsko poimenovan štoln. Predor je veliko vlogo odigral tudi med 1. svetovno vojno, ko so prek njega ves čas trajanja soške fronte v neposredno zalednje dovažali vojaštvo in opremo, tudi za odločilno zadnjo, 12. soško ofenzivo, ki ni bila le vojaški, ampak zaradi velikanskega premika nemških čet tudi logistični čudež.

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.