VRNITEV POSOŠKE IZIDE, IZJEMNA KIPARSKA RAZSTAVA V TOLMINSKEM MUZEJU

V Tolminskem muzeju je od 18. junija do 31. avgusta na ogled razstava akademskega kiparja Boštjana Kavčiča, naslovljena Vrnitev boginje Izide. Ne gre za čisto običajno razstavo umetniških del, saj se je pri stvaritvi kipcev zgodil nenavaden stik med sodobno, živo umetnostjo, in več kot 2000 let starim egipčanskim oziroma grškim kultom boginje Izide.

Začetek zgodbe sega v leto 2018, ko so v Tolminskem muzeju pripravili razstavo o izjemnem arheološkem bogastvu Šentviške planote z naslovom Stari bogovi obmolknejo. Na njej so omenjali tudi kip boginje Izide, ki je bil pred stoletjem in pol najden na tem področju, vendar ga je kmalu nato odkupil ljubiteljski zbiralec starin Jakob Della Bona iz Gorice, nakar se je za njim izgubila vsaka sled.

Na odprtju te arheološke razstave je bil prisoten tudi Kavčič, ki je prav v tistem času ustvarjal kip ženske oziroma, kakor sam pojasni:

IZJAVA: Boštjan Kavčič 1

Izida je bila pri Egipčanih in Grkih zaščitnica žensk, mater in ženskih spretnosti, najden kipec pa del železnodobnega svetišča na Berlotovem robu na Šentviški gori. Srečanja s kultom Izide se takole spominja:

IZJAVA: Boštjan Kavčič 2

Stične točke razmišljanja umetnika Kavčiča, ki živi razpet med rodno Tolminsko in sedanjim domom v Beli krajini, in arheološko zgodbo o izgubljeni boginji, sta ga zbližali s Tolminskim muzejem. Rodil se je muzejsko-umetniški projekt, s katerim bi pripeljali izgubljeno Izido nazaj, je v katalogu razstave zapisal arheolog Tolminskega muzeja Miha Mlinar. Upodobitve stare in nove Izide Kavčič takole primerja

IZJAVA: Boštjan Kavčič 3

Boštjan Kavčič je po najdenju stika med lastnimi stvaritvami in kipcem oziroma kultom Izide lani nadaljeval delo za omenjeno razstavo v Tolminskem muzeju. Kakor je zapisal v spremni besedi kataloga, je boginja čakala na svoj čas. Čakala je 2000 let in več, nato pa še par let, da je razstava dozorela. Boginja se je utelesila kot plod dolgoletnih izkušenj, iz notranjih vibracij in ne zgolj iz kopiranja neposredne formalne narave.

Opolnomočena je z uporabo dragocenega marmorja in kristalov. Njene konture poplesujejo v harmoniji z okolico, njena polnost in volumen kipi od življenjske energije. Boginja nosi, suvereno in mirno, na glavi ves svet.

IZJAVA: Boštjan Kavčič 4

V pritličju Tolminskega muzeja je tako na ogled 13 izjemnih umetniških stvaritev, raznobarvnih in iz različnih materialov izdelanih posoških Izid. Kot se je izrazil Kavčič, vsaka s svojim ženskim karakterjem in poimenovana z latinskimi imeni, v katerih začutimo njihov značaj. Umetnik se je prepustil, da ga Izida popelje, kamor in kakor želi. Skupaj z umetninami ga je pripeljala nazaj v Posočje, simbolno in v resnici.

To je zgodba o vrnitvi posoške Izide, ki pa je, po obisku drugega doma, pripravljena, da se s svojo prisotnostjo vrne k svojemu prvotnemu mitološkemu izviru v porečju Nila, je še zapisal Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja.

Kakor še pove Kavčič, gre pri Izidi zagotovo za njegovo življenjsko delo, ki ga podarja človeštvu v času, ko ob vzpostavljanju novega globalnega reda doživljamo krizo na vseh ravneh.

IZJAVA: Boštjan Kavčič 5

Primož Božič

Foto: Boštjan Kavčič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.