OD MRZLEGA VRHA DO JAVORJEVEGA DOLA

V današnji Pisanki se bomo podali v kar tri občine. A brez skrbi, ne bomo vas preveč utrudili, saj bomo pohajkovali po območju, kjer se stikajo občine Žiri, Idrija in Gorenja vas – Poljane. Potepali se bomo po razgibanih gričih, spoznavali zanimive kraje in vrhove, vseskozi pa nas bodo spremljali ostanki Rapalske meje.

Naše popotovanje začnemo v Javorjevemu dolu, naselju, ki se nahaja v občini Gorenja vas – Poljane. Kljub temu, da se tam nahaja le nekaj hiš, sta Polona in Matej Poljak v teh krajih videla pravi biser za turiste, ki bi radi pobegnili od hitrega tempa življenja. Prevzela sta družinsko kmetijo in jo spremenila v turistično Kmetijo Dolski.

Pogovor Kmetija Dolski

Da pridemo do idrijske občine nam ni treba prav daleč. Mahnemo jo navkreber po hribu ali pa sledimo ovinkasti asfaltni cesti, ki nas razvaja s svojimi razgledi. In kaj kmalu pridemo do Mrzlega vrha. Tukaj mimo pride veliko pohodnikov pa tudi kolesarjev, mnogo se jih ustavi tudi na njihovem 1008 metrov visokem vrhu Sivka. O življenju v kraju Mrzli vrh pa več domačin Viktor Rupnik.

Pogovor Viktor Rupnik

Da so ti kraji zanimivi za pohodnike in kolesarje nas ne čudi, saj se ob lepem vremenu razprostirajo pogledi daleč naokoli. Potencial teh krajev so uvideli tudi člani Planinskega društva Žiri, ki so leta 2015 na temeljih nekdanje starojugoslovanske stražnice ob rapalski meji zgradili kočo Mrzl`k. Nahaja se le lučaj stran od Mrzlega vrha, le nekaj metrov pod vrhom Mrzlika in je ena redkih stavb, ki nosi hišno številko Javorjevega dola. Pogovarjali smo se z gospodarjem koče Janezom Kosmačem, ki v koči skupaj s preostali člani društva ob vikendih dežura preko celega 

Pogovor Janez Kosmač gospodar koče Mrzl`k

Planinske poti pa nas ne pripeljejo vedno do visokih razglednih vrhov, ampak nas lahko popeljejo tudi do zanimivih točk, kjer se naučimo kaj novega. Taka pot nas vodi tudi od planinske koče Mrzl`k proti Jarčji dolini v Občini Žiri. Pred kratkim so planinci markirali in označili pot, ki nas popelje do Permsko‐triasne meja v profilu Lukač. Odkritje, ki je naše kraje postavilo na svetovni geološki zemljevid, a ga vseeno o njem vemo premalo. Predsednik muzejskega društva Žiri Alojz Demšar nam je zaupal, zakaj je ta najdba tako pomembna.

Pogovor Alojz Demšar

Vseskozi pa nas je v današnji Pisanki spremljala zgodovinska Rapalska meja, saj se na tem območju nahaja veliko ostankov iz časov, ko je meja še stala. Nekdanja zahodna meja med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Kraljevino Italijo, katere večji del je potekal po našem ozemlju, je tri desetletja delila sosede, prijatelje in sorodnike. Turistično društvo Sovodenj s svojo sekcija Kontrabant uspešno ohranja spomin na tiste težke čase s skrbjo za ostanke rapalske meje, uprizarjanjem skečev po resničnih dogodkih in z organizacijo pohodov po poteh meje. Člana sekcije Kontrabant Viktor Likar in Jelko Podobnik sta z nami delila svoje znanje o Rapalski meji.

Pogovor o Rapalski meji

Pa smo pripeljali še eno Pisanko do konca. Upamo, da ste našli, kakšno idejo kam se boste naslednjič odpravili na izlet. Seveda pa nas spremljajte tudi naslednjo nedeljo, ko bomo ponovno spoznavali zanimive kraje okrog nas.

Maja Vojska
Foto: Maja Vojska, Kmetija Dolski

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.