PISANKA NAS JE POPELJALA V SUŽID

V Pisanki tega tedna smo odpotovali proti Kobaridu in še malce naprej, skozi znameniti lipov drevored, vse do odcepa, ki popelje do vasice Sužid. Strnjeno naselje nad kobariškim blatom pod širokim vznožjem Matajurja naseljuje nekaj več kot 100 prebivalcev, vseeno pa lahko vas ponudi marsikatero zanimivo zgodbo iz sodobnega časa in tudi iz zgodovine, ki smo jih spoznali v tokratni oddaji.

Mimo Sužida teče potok Idrija, ki ob dežju naraste in poplavi polja, skozi vas pelje tudi sprehajalno kolesarska pot vse do Nadiže, še nekaj drugih utrinkov vasi in njene zgodovine pa nam v naslednjih trenutkih najprej predstavlja domačinka Andreja Jurkovič, sicer zaposlena v TIC Kobarid.

Posnetek Andreja Jurkovič

Tudi v nadaljevanju še ostajamo pri zgodovini vasi Sužid. Eno od bolj zanimivih dejstev, povezanih s Sužidom, je, da je imela vas nekoč, pred dobrim stoletjem, celo svojo železnico. V čas prve svetovne vojne nas je popeljal Vojko Hobič, avtor knjige o malo znani ozkotirni železnici, ki je vozila na slovenskem ozemlju, pa nikdar ni bila slovenska. Zakaj in kdaj je imel Sužid svojo železnico in kakšno je bilo torej življenje ob njej?

Posnetek Vojko Hobič

Ena od najbolj vidnih zanimivosti vasi Sužid danes je cerkev Svetih treh kraljev iz konca 15. stoletja, ki stoji na mali vzpetini v središču vasi. Gre pravzaprav za eno najstarejših cerkva na Kobariškem, podrobnosti pa nam je zaupal Marjan Raholin, ki zanjo skrbi.

Posnetek Marjan Raholin

Če smo prej govorili o tem, da je imel Sužid nekoč celo svojo železnico, v nadaljevanju povemo, da ima še danes tudi svojo planino. Kot smo danes že slišali, se v Sužidu precej prebivalcev tako ali drugače ukvarja s kmetijstvom, zato se v naslednjih minutah odpravimo še na pobočja Matajurja, več o Sužiški planini nam pove Jure Breška.

Posnetek Jure Breška

Naša zadnja današnja sogovornica pa bo Marija Sivec, ki skupaj z možem Dušanom v Sužidu že leta uspešno piše zgodbo čebelarstva Lucka. Njuno čebelarstvo je eno največjih v državi, Marija in Dušan pa sta že pred več kot dvajsetimi leti postala ena prvih čebelarskih mojstrov v državi. S čebelarstvom sta pričela v Litji, od koder prihaja Dušan, a ju je pot pripeljala nazaj v Sužid, Marijino domačo vas, kjer torej danes pišeta uspešno čebelarsko zgodbo. Marija pa svojo pripoved pričenja s tem, kako se je zgodba čebelarstva Lucka pravzaprav začela.

Pogovor Marija Sivec 

Simona Skočir

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.