NA KANINU VČERAJ OBELEŽILI 50. OBLETNICO HELIKOPTERSKE NESREČE

Na Kaninu so se včeraj spomnili 50. obletnice helikopterske nesreče, ki se je 30. oktobra 1972 pripetila ob gradnji žičnice. Pobudnik in slavnostni govorec je bil preživeli v nesreči Jožef Lemut, ob tej priložnosti so v restavraciji Kanin odprli tudi spominsko razstavo fotografij o gradnji smučišča, nesreči in snežnem plazu, ki je odnesel eno od postaj.

Prva helikopterska nesreča pri nas je tedaj zahtevala dve življenji, ponesrečila sta se Peter Berginc, načelnik postaje GRS Tolmin, in Silvo Clemente iz Tolmina.

Organizatorji proslave so se strinjali, da bodo dogodek organizirali na mestu nesreče, zato so komemoracijo pripravili na zadnji, najvišji, 'D' postaji kaninske žičnice. Na nesrečo tam opozarja tudi spominska tabla, na komemoracijo pa so bili povabljeni vsi preživeli in njihovi ožji sorodniki ter seveda vsi ožji sorodniki preminulih v nesreči.

Bovški župan Valter Mlekuž je v nagovoru izrazil obžalovanje, da se na povabilo niso odzvali predstavniki ministrstva za infrastrukturo in gospodarstvo, in nadaljeval:

"Zato sem še toliko bolj vesel, da smo se mi zbrali tukaj, da pokažemo, da pred 50-imi leti kljub temu, da so bile žrtve, teh ljudi, entuziastov, ni moglo ustaviti nič. Kanin je obratoval sedaj 50 let in delamo na tem, da bomo dobili novo žičnico. Vem, da če bi povabili na kabelski televiziji bi bilo danes tu 200, 300 ljudi, ampak to je komemoracija, želimo, da smo samo tisti najožji, da se poklonimo tistim, ki so izgubili življena in posebej tistim, ki so bili v helikopterju in so preživeli."

Jožef Lemut je v nagovoru spomnil na zgodovinske okoliščine nastanka smučišča, povedal je, da so začetek 70. let na Kaninu od 'B' postaje naprej predvideli tri žičnice proti različnim točkam kaninskega pogorja, uresničilo so eno, tisto na Prestreljeniške pode.

Gradnja se je pričela jeseni 1971, izvajalca sta bila SGP Gorica in pri terenskih delih Soško gozdno gospodarstvo. Junija 1972 je pri prevozu najtežjih tovorov začela pomagati tudi JLA s transportnim helikopterjem, ki je tovore dostavljal na nedostopne lokacije, sicer pa so si pri gradnji pomagali tudi s tovornimi žičnicami.

Ponesrečeni helikopter je zaradi slabega vremena v Bovec prispel šele 30. oktobra zjutraj in po dogovoru na Kanin najprej odpeljal skupino delavcev, skupno 25 potnikov.

Do nesreče je prišlo pri pristajanju, ko se je helikopter najprej zavrtel, nato pa strmoglavil blizu gradbišča najvišje postaje gondolske žičnice. Po strmoglavljenju je helikopter zagorel, Lemut se je iz njega rešil predzadnji, zaradi slabe vidljivosti pa ni vedel, kako in koliko ostalih potnikov se je rešilo.  

Po preštevanju so opazili, da manjkata dva potnika, Berginc in Clemente, vendar so morali zaradi ognja vsako misel na reševanje opustiti. Kakor je povedal Lemut, naj bi drugi potniki težave s helikopterjem opazili že prej, po nesreči pa mu je pilot dejal, da naj bi helikopter preprosto izgubil moč in se ni več odzival na krmiljenje. Po nesreči so se preživeli, večinoma z lažjimi poškodbami in opeklinami, peš odpravili v dolino.

Z deli na žičnici so nato nadaljevali in jo 24. marca 1974 tudi odprli. Poleg omenjene nesreče je Lemut spomnil tudi na druge težave, ki jih je imelo novo kaninsko smučišče, med drugim so udari strele poškodovali nosilne žične vrvi, marca 1975 pa je plaz odnesel tudi 'C' gondolsko postajo. Posledično je v stečaj prišlo tudi podjetje ATC Bovec, ki je s smučiščem in žičnico upravljalo.

Ob zaključku nagovora je Lemut dal pobudo, da se ob spominsko ploščo vsako leto položi venec v spomin na ponesrečene.

Primož Božič

Foto: Pogled z 'D' postaje v dolino // soca-valley.si, Jošt Gantar

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.