PREDSTAVITEV KNJIGE MEJNA REKA IDRIJA V LIGU PRIVABILA LEPO ŠTEVILO OBISKOVALCEV

V Kulturnem domu v Ligu se je v nedeljo odvila predstavitev že 5. knjige, ki je prišla izpod rok Franca in Zorana Jerončiča, očeta in sina iz bližnje vasi Melinki, ki se zadnje desetletje tudi s pisanjem knjig intenzivno ukvarjata z ohranjanjem etnološke, zgodovinske, jezikovne in na sploh kulturne dediščine tega prostora.

Podlaga za njuno delo je najprej izjemen spomin Franca Jerončiča, ki je minuli četrtek vstopil v 99. leto in se še spominja dogodkov ter ljudi iz svojega najzgodnejšega otroškega obdobja. Knjiga, ki nosi naslov Mejna reka Idrija, tako vsebuje nekatere njegove pripovedi o dogodkih, povezanih prav s to reko in življenjem ob njej in zbranim je sam s pomočjo sina Zorana povedal eno od zgodb, ki se je denimo pripetila okrog leta 1937.

Zoran Jerončič je za knjigo opravil vse terensko delo, dobrih 25 kilometrov, kolikor jih na reki Idriji sovpada z državno mejo med Slovenijo in Italijo, je, kakor pravi, prehodil več desetkrat.

Po pripovedovanjih očeta in še enega informatorja iz italijanske strani je lociral in poimensko opisal vse mline, bilo jih je 26, mostove, tolmune in pritoke na reki, poleg tega pa še 38 skednjev na slovenski strani meje. Knjigo dopolnjuje tudi bogato fotografsko gradivo, tako zgodovinskega kot sedanjega stanja.

Kakor je sam dejal, zob časa deluje neprenehno in ugotovil je, da je v petih letih, od kar je zadnjič na tem območju iskal lokacije nekdanjih naselij, vsaj petina izginila z obličja zemlje.

Knjigi sta spremni besedi napisala tržaški publicist Adrijan Pahor in zgodovinar Robert Devetak. Oba smo po dogodku povabili pred mikrofon, tudi profesorja Pahorja, ki priznava, da tematika knjige ni njegovo ožje strokovno področje, a je avtorjema kljub temu rade volje priskočil na pomoč.

POGOVOR: Adrijan Pahor

V današnji kulturni oddaji govorimo o novi knjigi Franca in Zorana Jerončiča, ki nosi naslov Mejna reka Idrija. Kakor je povedal Zoran, knjige ni posebej načrtoval, ga je pa k delu spodbudila informacija, ki jo je slišal na predstavitvi prejšnje knjige v Italiji. Tam so ga predstavili kot domačina, ki živi ob reki, ki je morda edinstvena v Evropi po tem, da je po njej neprenehno pol tisočletja potekala meja.

Drugo spremno besedo h knjigi je tako prispeval tudi zgodovinar iz Ročinja, Robert Devetak, ki je nekoliko orisal zgodovinsko dogajanje, povezano z reko, saj je nazadnje tudi meja v različnih časih pomenila povsem različne stvari. O tem nekoliko tudi v pogovoru.

POGOVOR: Robert Devetak

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.