V DESKLAH PREDSTAVILI ŠTUDIJO ONESNAŽENOSTI ZRAKA

V občini Kanal ob Soči so včeraj predstavili poročilo o določanju virov onesnaženosti zraka na podlagi meritev, ki so jih sodelavci Univerze v Novi Gorici opravili v letu 2021. Količinsko k onesnaženosti največ prispeva kurjenje lesa, zdravju bolj škodljivi pa so tudi kloridi, ki po vsej verjetnosti izvirajo iz cementarne.

Končno poročilo je predstavljal prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici. Merilne naprave so postavili na streho OŠ Deskle, delce iz zraka pa so zajemali tako s 24-urno kot enourno resolucijo. Slednja je pomembna predvsem za določanje kratkotrajnih lokalnih visokih koncentracij snovi. Kemijsko analizo zbranih vzorcev so sicer so opravljali v partnerskem laboratoriju v Franciji.

Mesto zajema so morali odmakniti od močnih običajnih virov onesnaženja, ki so običajno promet in individualna kurišča, v primeru Deskel je to tudi cementarna Salonit Anhovo.

Po pričakovanjih h koncentraciji delcev PM10 v zraku pozimi največ prispevajo individualna kurišča na les, nato nitrati in sulfati, ki jih v to regijo prinese iz Padske nižine, nadalje mineralni prah in kloridi, ki so povezani s cementarno, vendar z obdelavo surovin in ne sosežigom, in šele nato promet, katerega prispevek pa je bil zaradi zaprtja države nižji, kot bi bil sicer.

Presenetljiva najdba so bili kloridi, ki jih podobne študije v francoski alpski dolini niso zaznale, posebej s stališča oksidativnega potenciala, kar je vpliv, ki ga imajo posamezne snovi na telo. Potencial se meri tako, da se posamezne zajete snovi izpostavi dvema različnima kislinama in od stopnje oksidacije snovi se sklepa, kako škodljive so za celične membrane v telesu.

Tu je prispevek kloridov, kljub temu, da ga je količinsko v zraku sedemkrat manj, za zdravje enako nevaren kot zgorevanje lesa. Kakor je še povedal Močnik, bo ta raziskava služila kot učni model za podobne raziskave po svetu, v teku so pridobili ogromno podatkov, ki jih bodo sedaj analizirali tudi s sodelavci NIJZ, medicinske fakultete v Ljubljani in ARSO.

Županja občine Kanal Tina Gerbec je povedala, da ima občina prvič v zgodovini relevanten dokument, s katerim bi lahko pri državnih inštitucijah zahtevala poseben ukrepe glede okoljskih vplivov.

Del poročila so tudi možni ukrepi oziroma rešitve, je še povedal Močnik, kot so denimo zmanjšanje tovornega prometa, zamenjava peči na les in intenzivnejše čiščenje tal v cementarni.

Na rezultate poročila so se odzvali tudi v okoljevarstvenem društvu Eko Anhovo. Mateja Sattler je dejala, da poročilo dokazuje, da zrak v dolini ni čist in da je stanje zaskrbljujoče, zdi se ji tudi, da predstavitev poročila v predvolilnem času ni primerna.  

Primož Božič

Foto: Kristina Marinič // Občina Kanal

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.