SABOTIN, KRAJ (NE)SREČNEGA IMENA

Petek, 02. december 2022

Tudi minuli teden smo kakor običajno zaključili s pisanim popotovanjem in kakor ste imeli v našem programu že priložnost slišati, smo se odpravili na hrib ki je, če se malce pošalimo, preveč poznan, da bi nam bil res dobro znan.

Iz novogoriške strani na njem zremo napis, ki je dovolj znamenit, da je vpisan v Wikipedijo, spletno enciklopedijo, najdemo pa ga tudi v kakšnem popotniškem priročniku.

Napis »Naš Tito« je na južnem pobočju dovolj velik, da se ga, če se znova malo pošalimo, vidi iz vesolja, vsaj tistega, iz katerega nam fotografije posredujejo sateliti. 


Narejen je bil leta 1978 in nato razmeroma mirno obstajal do leta 2004, ko se je začela prava pravcata »napisarska vojna«. Med letoma 2004 in 2015 so večinoma neznanci s kamni na hribu izpisali še naslednje napise, zapisano kronološko: »SLO«, nato zopet »Naš Tito«, nato »Naš Fido«, ki je že naslednji dan postal spet »Tito«, potem je bil nekaj časa »Naš Tigr«, korenito pa je v dogajanje posegel nedavno preminuli Ivo Hvalica, ki je kupil območje, kjer napis stoji in ga dal odstraniti. Ker pa je kupil le parcelo, kjer je stal »Naš«, se je »napisarska vojna« lahko nadaljevala in leta 2013 so ga dnevnopolitično aktualizirali ter spisali napis »vstaja«.

Nekaj časa zatem so Novogoričani in Solkanci lahko zrli napis »THC«, kratico za psihoaktivno snov v marihuani, nato pa je leta 2015 napis znova postal »Tito«, kar ostaja še danes. 


Kljub očitni prisotnosti napisa v moderni goriški folklori in mitologiji pa se na Zavodu za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina pri obravnavi Sabotina bolj usmerjajo na druge njegove kvalitete, nam je povedala Erika Lojk, direktorica Zavoda.

Čeprav Sabotin nekako logično spada k Brdom, pa na njegovem vrhu poteka izrazito srečevanje, tudi občin, saj z novim Centrom za obiskovalce upravlja novogoriški turistični zavod, kakor imamo priložnost slišati v nadaljevanju. 


V prvem delu pogovora smo spregovorili o tem, zakaj je Sabotin ena ključnih turističnih točk, ki jo obiskovalcem v Zavodu predstavljajo, v drugem nekoliko več o tem, kako to počnejo, sledi pa tudi radijski sprehod po novem Centru za obiskovalce.

POGOVOR: Erika Lojk

Obisk Centra za obiskovalce na Sabotinu je sicer zelo svojevrstna izkušnja, ki obiskovalcu predstavi glavne poudarke iz bojev na soški fronti in Sabotinu posebej. Ni potrebno biti vojaški strokovnjak, da nam pogled z vrha Sabotina pove, zakaj so si ga branilci na Soči izbrali za ključno obrambno točko in ga spremenili v naravno trdnjavo. 


Osvojitev Sabotina v 6. soški bitki je bila prvi večji vojaški uspeh italijanske vojske v 1. svetovni vojni in ko so po koncu vojne z Rapalsko pogodbo tudi to ozemlje priključili Kraljevini Italiji, so na to znali spomniti. Na njem so uredili muzej na prostem, kamor je romalo na desettisoče obiskovalcev, stavba, kjer je danes Center za obiskovalce, pa je bila pravzaprav hiša muzejskega oskrbnika.

Izkušnjo vojne pa lahko prejkone dodobra prikaže le spust v jarke, kaverne in rove, ki so jih izkopali vojaki in pri tem je neprecenljiva dodana vrednost vodenje oskrbnika Bogdana Potokarja, ki hrib pozna vsaj tako dobro kot vojaki, ki so ga branili. 


Ogled traja dobro uro in če se komu to zdi preveč, je vsak strah odveč. Vsaka minuta na Sabotinu je lahko čudovita izkušnja, posebej, če je pospremljena z razlago poznavalca ne le vojaške dediščine, ampak tudi geografskih in s tem rastlinskih in živalskih posebnosti tega prostora. Kratko povabilo sledi v naslednjih minutah.

POGOVOR: Bogdan Potokar

Zadnji del današnje Pisanke pa smo preživeli pri Tini Novak Samec, direktorici Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, kjer prav tako cenijo neprecenljiv prispevek Sabotina k njihovi sicer ne ravno skromni turistični ponudbi. 


Erika Lojk je v pogovoru omenila Briški in Goriški krog miru, ki sta speljana tako, da se stikata v Parku miru oziroma pri okrepčevalnici na Sabotinu. Če je iz solkanske strani krog potrebno šele označiti, pa iz briške smeri proti vrhu Sabotina že usmerjajo rumene tablice. Odprli so jo aprila letos skupaj s Centrom za obiskovalce, 11,5 kilometrov dolga pot pa niti najmanj ni ozkogledna, ampak obiskovalcu prikaže tudi svet nekoliko dlje vstran. Več pa seveda v spodnjem pogovoru:

POGOVOR: Tina Novak Samec


Primož Božič

Naslovna fotografija: Mateja Pelikan

Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!



Pozabljeno geslo?

 

petek
29.03.2024
9°C / 19°C
sobota
30.03.2024
8°C / 22°C
nedelja
31.03.2024
10°C / 18°C